LITERARNI NATEČAJ ZA NAJIZVIRNEJŠO ČASOPISNO NOVICO »NE PREZRITE: OBISKAL NAS JE REVIZOR!«
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na vseslovenskem literarnem natečaju za najizvirnejšo časopisno novico »Ne prezrite: obiskal nas je revizor!«. Gotovo ste že slišali za Gogoljevo komedijo Revizor, v kateri avtor smeši majhnost prebivalcev ruskega gubernijskega mesta, ki vsi po vrsti trepetajo pred prihodom revizorja. Od prve polovice 19. stoletja je minilo že kar nekaj časa, a se naš odnos do avtoritete, pa čeprav navidezne ali celo namišljene, v resnici ni spremenil. Nič nenavadnega ni torej, da je prav omenjena komedija vsebinska podlaga letošnjega literarnega natečaja.
Pošiljanje prispevkov
Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.
Besedila pošljite najkasneje do 28. aprila 2014 in jih naslovite na
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,
s pripisom »Za literarni natečaj«.
Vsebinska navodila piscem
Vsebinsko se navežite na komedijo Revizor Nikolaja V. Gogolja in napišite sodobno ali starejšo časopisno novico o tem, kako je bodisi posameznik bodisi skupina ljudi laskala človeku, ki so ga imeli za avtoriteto, a so na koncu spoznali, da je prevarant. Sploh ni nujno, da je omenjeni prevarant revizor, važno je le, da mu ljudje pripisujejo položaj, ki lahko uniči njihov ugled. Lahko gre za stoletje ali več staro novico, vendar naj bo obravnavana tematika v vsakem primeru povezana z našim prostorom. Pišete lahko tudi v prvi osebi, revizorja pa lahko že v naslovu nadomestite s kom drugim. Več podatkov o tem, kaj mora novica vsebovati, najdete spodaj.
Pogoji za sodelovanje
Edini pogoj je, da preberete komedijo Revizor ali vsaj povzetek dela, ki ga najdete na naši spletni strani.
Dolžina besedila
Besedilo lahko obsega največ 5000 znakov s presledki; če boste med vrsticami imeli presledek 1,5, je to približno ena stran in pol A4-formata. Vsi prispevki naj bodo natipkani na računalnik in napisani s pisavo Times New Roman, katere velikost naj bo 12.
Zaključek natečaja
Zaključek natečaja bo 21. junija v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za organiziran prevoz, izlet po Sveti Trojici, kosilo, kulturni program in prijetno druženje.
Nekaj besed o časopisni novici
Novica je krajše pripovedno publicistično besedilo, v katerem širšo javnost seznanjamo z aktualnim dogodkom. Vsebovati mora podatke o tem, kdo, kje, kdaj, zakaj in kako v njej nastopa. Avtor je navadno podpisan z začetnicami, lahko pa ostane anonimen. Vse ostalo je stvar vaše domišljije.
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
(1809 – 1852)
je avtor, ki tako v ruskem kot v svetovnem merilu velja za enega največjih mojstrov peresa. Rodil se je na območju današnje Ukrajine, natančneje v Poltavski guberniji, ki je tedaj bila del Ruskega cesarstva. Mama je bila ukrajinskega porekla, o očetovih poljskih koreninah pa priča priimek Janovski, ki ga je dedek spremenil v Gogolj. Čeprav je po preselitvi v Peterburg pisal izključno v ruščini, ga moramo zaradi njegovih korenin in najpogosteje obravnavanih literarnih tematik prišteti tako k ruskim kot k ukrajinskim pisateljem. Med njegovimi povestmi so najbolj znane t.i. peterburške, h katerim prištevamo tudi znameniti Plašč. Njegovo znamenito prozno delo je roman Mrtve duše, najpomembnejše dramsko delo pa komedija Revizor – idejni oče obeh naj bi bil Puškin.
Nagrade
1. nagrada za najboljši prispevek:
tablični računalnik v vrednosti 400 evrov
2. nagrada za najboljši prispevek:
vikend paket z zajtrkom za dve osebi v Kaliska B&B garni hotelu
3. nagrada za najboljši prispevek:
unikatni izdelek iz ročno graviranega kristalnega stekla
Dodatne nagrade:
knjižne nagrade
Posebna nagrada za najboljši osnovnošolski oz. srednješolski prispevek:
bon za božično potovanje v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi
Nagrada za vse udeležence natečaja:
knjižna izdaja vseh prispelih besedil!
Strokovna žirija
MARJAN PUNGARTNIK (*1948) je pesnik, urednik, učitelj kreativnega pisanja, organizator kulturnih (literarnih) prireditev. Končal je novinarstvo na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo v Ljubljani (sedaj je to Fakulteta za družbene vede) in za diplomo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Med drugim je bil urednik za kulturo na Radiu Študent, glavni urednik Dialogov, tajnik Zveze kulturnih organizacij (društev) in vodja območne izpostave SLKD, zdaj pa je koordinator za društvene dejavnosti JSKD in tajnik Zveze kulturnih društev Slovenije. Prejel je Častno priznanje (Certificate of Honor) Regional Lifelong Learning Festival Skopje 2003 za izjemni primer organiziranja uspešnega vseživljenjskega učenja (Skopje 2003), Zlati častni znak deželnega mesta Gradec (2006) in Plaketo ZKD Maribor s priznanjem (2008). Objavil je enajst pesniških zbirk, a tudi knjige za otroke ter lutkovna in dramska besedila.
IVO STROPNIK (1966) književnik, član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN; podjetnik v kulturi (Asociacija Velenika), vodja Velenjske knjižne fundacije, večletni organizator mednarodnega književnega festivala Lirikonfest in urednik Rp. Lirikon21 (mednarodne revije za poezijo XXI. st.). Avtorsko med 1983–2013 objavil osemnajst samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega dvanajst zbirk poezije za odrasle, s katero je predstavljen tudi v revijalnih, festivalnih in antologijskih prevodih v več tujih jezikov. V Velenju ustanovil lutkovno-gledališko skupino Pet prstov preštej (kasneje preimenovana v Dudovo drevo), ki je med 2002–2013 uprizorila več njegovih besedil/iger za otroke. Piše tudi songe (ps. Toni Pivosrk). Je (so)avtor in (so)urednik več šaleških domoznanskih in literarnih zbornikov, monografij idr. knjižnih izdaj.
ANA PORENTA (1965) Magistrica znanosti (FF Ljubljana, Oddelek za pedagogiko in andragogiko), učiteljica, Ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, soustanoviteljica portala www.pesem.si ter glavna urednica od njegovega nastanka (2007). Pesniški zbirki Sem se (2005) in Kitke (s Sonjo Votolen in Jano Pečečnik, 2009), avtorica številnih učbenikov in priročnikov za pouk slovenščine na začetku šolanja, mladinskega romana Virtualnisvet.com (2004), cd roma Na sledi za medvedi (2002), zgodb in gledaliških besedil za otroke in mladostnike. Poezijo objavlja tudi v literarnih revijah (Vpogled, Otočje, Lirikon, Literatura, Apokalipsa …) ter mednarodnih zbornikih (Republika Poezije, Novosarajevski književni susreti, Dotaknuti stihom). Je mentorica literarnih delavnic za mlade in starejše, večkrat tudi v vlogi selektorice na literarnih srečanjih pri JSKD RS. Je pobudnica in koordinatorica festivala ustvarjalnosti Dan sonca, ki se od 2006 vsako leto odvija na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, urednica zbirke Sto slovanskih romanov v Sloveniji ter mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir in mladi raziskovalec v LMSE na Fakulteti za elektrotehniko.
Soorganizator zaključnega druženja bo že tretjič turistični vodnik Jože Ploj.
Za pomoč pri zagotavljanju 1. nagrade se iskreno zahvaljujemo Darku Frasu, županu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Za strokovno plat natečaja bo poskrbela tričlanska žirija, katere del so literati in literarni mentorji Marjan Pungartnik, Ivo Stropnik in Ana Porenta.
Tematska ilustracija je delo Zvonka Pušnika, profesorja likovne umetnosti.
Izvedbo natečaja so omogočili naši sponzorji: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Kaliska B&B garni hotel, GraviArt, Lešnik & Zemljič, Notera, KUD Lema, Društvo Slovenija Rusija, Riko in Krka.
Povzetek Revizorja
Po majhnem ruskem gubernijskem mestu se razširi novica o skorajšnjem prihodu revizorja.
Prebivalci mesta so obrekljivci, spletkarji in prevaranti, ki jim umetnost podkupovanja
nikakor ni tuja, zato se napovedanega moža več kot upravičeno bojijo. Vse zgoraj našteto
velja predvsem za mestnega glavarja Dmuhanovskega, ki se odloči, da bo visokega gosta
treba omrežiti in ga pridobiti na svojo stran. Ko krajevna graščaka Bobčinski in Dobčinski h
glavarju v zanosu »priplešeta« z novico, da sta v gostilni videla revizorja, se začne boj za
njihov obstoj. Da je mlad moški, star kakih triindvajset let zares revizor, so prepričani tudi
zato, ker se že dva tedna masti na račun gostilne, česar so, kot rečeno, od oblasti pač navajeni.
Glavar se na vse kriplje trudi, da bi v mestni okolici in po ustanovah počistil nakopičeno
svinjarijo ali jo vsaj skušal upravičiti. Medtem ko se glavar odpravlja k domnevnemu
revizorju Ivanu Aleksandroviču Hlestakovu, bralec oziroma gledalec izve, da ta ni nihče drug
kot navadni registratorček, ali drugače: nižji peterburški uradnik. Ko na njegova vrata potrka
glavar, smo priča komičnemu prizoru, v katerem se Hlestakov pritožuje nad mestno
zaplankanostjo, storitvami, stenicami in tako naprej, kar glavar razume kot izraz najglobljega
nezadovoljstva, ki mu je treba čim prej narediti konec. Ogledu različnih ustanov sledi sprejem
na glavarjevem domu, kjer Hlestakova pričakata radovedni žena in hčerka. Pred vsemi se na
veliko hvalisa, da mu peterburška družba kar naprej pripisuje visoke nazive, ki se jih v svoji
skromnosti otepa, da pred njim vsi trepetajo, da si je s Puškinom tako rekoč na ti in,
navsezadnje, da pod psevdonimom tudi sam piše. Skratka: zaprepadena družbica je zdaj več
kot prepričana, da ima opraviti z na moč pomembno osebo. Da bi glavar dobil še kakšno
koristno informacijo, podkupi »revizorjevega« slugo, ki se denarja, kakopak, ne brani. Na
račun sodnika, poštarja, policijskega nadzornika, dvornega svetnika in graščakov obogati tudi
Hlestakov, in sicer pod pretvezo, da je denar po nesreči izgubil. Njegov sluga spozna, da ga
imajo za nekoga drugega, in mu svetuje, naj se čim prej pobere iz mesta. Hlestakov nastalo
zmešnjavo opiše v pismu, ki ga pošlje v objavo peterburškemu novinarju. Preden se iz
mesteca dokončno in za vedno odpravi, sprejme še denar in nekaj priboljškov za na pot od
obupanih trgovcev, ki naj bi jih v zameno obvaroval pred izkoriščevalskim glavarjem, in,
nenazadnje: izključno za lastno zabavo pade na kolena pred glavarjevo hčerko in jo zaprosi za
roko (no, da je burka še večja, izpove ljubezen tudi glavarjevi ženi). Po odigrani komediji se
resnično odpravi v Peterburg, češ da se kmalu vrne. Glavarja in družino na veliko obsipavajo
s čestitkami, a vsesplošno veselje prekine poštar, ki je odprl Hlestakovovo pismo in se
prepričal, da v resnici sploh ni revizor. V pismu se je Hlestakov iz vseh po vrsti ponorčeval,
kar sproži vsesplošno negodovanje in krike, ki jih prekine žandar – sporoči jim, da se je v
mestu pravkar nastanil revizor, ki jih že pričakuje. Vsi obstojijo kot okamneli, čemur sledi
nemi prizor.