Ledeno jutro
me boža s
svojimi otrplimi
pogledi belih sveč.
Rastejo gobe in
stopničasti kipi.
Na ledenih ploskvah
se zablešči žarek.
Med kapljami
ledenih solz
stokajo veje in
groze temni oblaki.
PESEM KRILATE PTICE
Dežne kaplje se
obešajo na veje
kot drobni kristali
bledih oči.
Iz vsake veje
se lesketajo obeski.
Stekleni prsti
dvigujejo svoje roke.
in krilata ptica
zapoje pesem
strahu, ki beži
skozi gozd.
V LEDENEM OBJEMU
V ledenem objemu
se zamaje drevo.
Ptice zapuščajo
zledeneli gozd
med šumom
padajočih dreves.
Gole roke polomljenih
vej prosijo pomoči.
Greh sveta ledeni,
ječijo smreke,
jočejo ptice
in joče srce.
ZLATE GRAVURE
Sonce riše med
bele vzorce
zlate gravure
razsipnih barv.
Nebo joče
ledene solze,
ki se obešajo
na mrzle veje.
Debla mirujejo,
ječijo in nosijo
težo grehov
človeštva.
ŽUGA BELI POGLED
Sanje srca
ječijo v ledu,
pod težo žalosti
posutih poti.
Svet je odet
v haljo ledeno.
Ni luči, ne tople peči.
Naselil se je hlad.
V beli palači ledu
kraljuje gospodar smrti.
Z ledeno roko
žuga beli pogled.
LEDENI GRADOVI
Hlad se plazi in
zapira svoje poti,
stresa besede,
noč zadrhti.
V ledenem objemu
pokajo veje,
padajo snopi
ledenih konic.
Drsijo koraki med
dneve spominov.
Ledeni gradovi
prižigajo luči.
PROSIM NEBO
Ptica sedi na
belih prstih
oguljenih vej
in išče prenočišče.
Pobegne iz gozda
preko ledene skorje,
pogrnjene bele
odeje ledu.
Gledam grozo
sklenjenih rok,
prosečih dlani
in velikih oči.
Prosim nebo,
naj ne rosi,
ne pošilja več
ledenih solz.
Iščem pogled
sončnega žarka,
da posije in
podari svoj nasmeh.
LEDENI STRAŽAR
Sonce upira oči
in s svojo močjo
podira oblike
klecajočih bilk.
Led poka,
ječijo veje.
Lomijo se in
padajo ledene kocke.
Kosi ledu pokrivajo
tla kot izbruh
gejzira padajočih
ledenih sulic.
Skozme kaplja
ledeni stražar
in sključen omahne.
ŠUM GROZE
Slišim grozeče
bučanje belih
ledenih objemov
oklepa smrti.
Prsti gospodarja
zime se topijo
in popuščajo
Bogu sonca.
Narava bije boj
dobrega in zla.
Sence begajo,
navdaja me
šum groze.
