POSTARANI VESELJAK SI NALIVA MOŠT
Tanka

* * *

Obraz ribnika
prekrijejo lokvanji
z mehko pernico cvetov.
V tišini senčnih voda
šelesti poletni piš.

* * *

Večer vseh svetih.
Postarani veseljak
si naliva mošt.
Trpek okus poplakne
pod gladino zavesti.

* * *

Dan izgoreva
v razkošju večernih barv,
meša se z vetrom.
Upočasnjene misli
tiho tonejo v spanje.

* * *

Jutranje sonce
skozi sinje oblake
boža cvetove.
Misli mi odlebdijo
v poletje rimskih fontan.

* * *

Večerne sape
v skodrani krošnji hrasta
zibajo sonce.
Za kuliso prevare
slutim spačene sence.

* * *

Vetrovno jutro
za priprtimi okni
dviga zavese.
V scefranih ostankih sanj
iščem smisle življenja.

* * *

Sidrišče jutra,
zarja si s prsti sonca
liči bled obraz.
Ob gromozanski kavi
grizljam kolač spoznanja.

* * *

Mrtvi cvetovi,
lučke plešejo z vetrom
v nežen začetek.
Vem, nepredvidljiva smrt
prehiteva po levi.

* * *

Zoreči češnji
v znakovni govorici
hvalita vreme.
Rahlo melanholična
slišim šelest spominov.

* * *

Belo padalo,
senca igrivo polzi
s krošnje na krošnjo.
Nitkaste sanje spletam
v rahel dotik svobode.

* * *

Postarana noč,
bledikave zvezdice
drsijo proti svitu.
Iz scefrane resnice
krpam svitek tolažbe.

* * *

Nedeljski večer,
na posivelem nebu
ogleni sonce.
Iz pohabljenih misli
izbrskam slutnjo jutra.

* * *

Majska sapica
češe divji vrtnici
rožnato grivo.
Iz daljnih spominov tkem
misel na nonin nasmeh.

* * *

Izgorel zahod,
zgodnji večer rojeva
prve roje zvezd.
Spregledane minute
sukam v konopec besed.

* * *

Murvina veja
riše grčavo senco
na lunin obraz.
Razgaljena obtičim
v brezkončnosti šepetanj.

* * *

Puhast oblaček,
luna si z njim prekriva
zapeljiv nasmeh.
Razcefrana do globin
drhtim na Rimski cesti.

* * *

Razbohoten mah
zaščitniško objema
sključeno vrbo.
Iz zvoka more si tkem
gosto tkanino hotenj.

* * *

Slavčkova pesem,
mrakobno noč ovija
vezenina sna.
V studencu ženske biti
mi zažubori nemir.

* * *

Utrip poletja,
dišeč oleandrov cvet
mre na asfaltu.
Sredi golih nesmislov
razpletam klopčič vprašanj.

* * *

Razpršen curek
z belimi šivankami
prebada tolmun.
Misli se prelivajo
v igreželjno milino.

* * *

Medle svetilke,
na zapuščenem vrtu
tli slutnja sonca.
Sanjam o skupnem včeraj,
upe skrivam v toplo dlan.

* * *

Večerno nebo
si v kodrasto pričesko
vpleta žareč trak.
V reki deročih misli
iščem drobce otroštva.

* * *

Dlani drsijo.
Roj žgečkljivih trepetavk
ti pleše v očeh.
Mamljiv spomin ponika
za nazobčan rob časa.

* * *

Bleščavo sonce,
med krpicami snega
odteka zima.
Iz poteptanih želja
luščim nove začetke.

* * *

Milni mehurček,
za brezšumnim razpokom
otroški obraz.
S krhkim sojem iluzij
si osmislim lesk v očeh.

* * *

Dolgolasa vrba
sredi trstičja išče
pomladni odsev.
V zametek svita vpletam
iluzijo začetkov.

* * *

Zametki jutra.
Kričavi vrabec zoblje
razbitine sna.
Zaslepljena od zamer
prezrem spravljiv nasmešek.

* * *

Živordeči mak
prek pšeničnega klasja
mežika v naliv.
Nične sanje zamenjam
za svit novega upa.

* * *

Majska nevihta.
Razvejan bezeg sipa
roje belih zvezd.
Milijone trenutkov
spnem v šopek nepozabe.

* * *

Stari predpražnik.
Lepljivo blato skriva
prijazen WELCOME.
Za slapom težkih besed
čutiva obraz jutra.