Obraz ribnika prekrijejo lokvanji z mehko pernico cvetov. V tišini senčnih voda šelesti poletni piš.
Večer vseh svetih. Postarani veseljak si naliva mošt. Trpek okus poplakne pod gladino zavesti.
Dan izgoreva v razkošju večernih barv, meša se z vetrom. Upočasnjene misli tiho tonejo v spanje.
Jutranje sonce skozi sinje oblake boža cvetove. Misli mi odlebdijo v poletje rimskih fontan.
Večerne sape v skodrani krošnji hrasta zibajo sonce. Za kuliso prevare slutim spačene sence.
Vetrovno jutro za priprtimi okni dviga zavese. V scefranih ostankih sanj iščem smisle življenja.
Sidrišče jutra, zarja si s prsti sonca liči bled obraz. Ob gromozanski kavi grizljam kolač spoznanja.
Mrtvi cvetovi, lučke plešejo z vetrom v nežen začetek. Vem, nepredvidljiva smrt prehiteva po levi.
Zoreči češnji v znakovni govorici hvalita vreme. Rahlo melanholična slišim šelest spominov.
Belo padalo, senca igrivo polzi s krošnje na krošnjo. Nitkaste sanje spletam v rahel dotik svobode.
Postarana noč, bledikave zvezdice drsijo proti svitu. Iz scefrane resnice krpam svitek tolažbe.
Nedeljski večer, na posivelem nebu ogleni sonce. Iz pohabljenih misli izbrskam slutnjo jutra.
Majska sapica češe divji vrtnici rožnato grivo. Iz daljnih spominov tkem misel na nonin nasmeh.
Izgorel zahod, zgodnji večer rojeva prve roje zvezd. Spregledane minute sukam v konopec besed.
Murvina veja riše grčavo senco na lunin obraz. Razgaljena obtičim v brezkončnosti šepetanj.
Puhast oblaček, luna si z njim prekriva zapeljiv nasmeh. Razcefrana do globin drhtim na Rimski cesti.
Razbohoten mah zaščitniško objema sključeno vrbo. Iz zvoka more si tkem gosto tkanino hotenj.
Slavčkova pesem, mrakobno noč ovija vezenina sna. V studencu ženske biti mi zažubori nemir.
Utrip poletja, dišeč oleandrov cvet mre na asfaltu. Sredi golih nesmislov razpletam klopčič vprašanj.
Razpršen curek z belimi šivankami prebada tolmun. Misli se prelivajo v igreželjno milino.
Medle svetilke, na zapuščenem vrtu tli slutnja sonca. Sanjam o skupnem včeraj, upe skrivam v toplo dlan.
Večerno nebo si v kodrasto pričesko vpleta žareč trak. V reki deročih misli iščem drobce otroštva.
Dlani drsijo. Roj žgečkljivih trepetavk ti pleše v očeh. Mamljiv spomin ponika za nazobčan rob časa.
Bleščavo sonce, med krpicami snega odteka zima. Iz poteptanih želja luščim nove začetke.
Milni mehurček, za brezšumnim razpokom otroški obraz. S krhkim sojem iluzij si osmislim lesk v očeh.
Dolgolasa vrba sredi trstičja išče pomladni odsev. V zametek svita vpletam iluzijo začetkov.
Zametki jutra. Kričavi vrabec zoblje razbitine sna. Zaslepljena od zamer prezrem spravljiv nasmešek.
Živordeči mak prek pšeničnega klasja mežika v naliv. Nične sanje zamenjam za svit novega upa.
Majska nevihta. Razvejan bezeg sipa roje belih zvezd. Milijone trenutkov spnem v šopek nepozabe.
Stari predpražnik. Lepljivo blato skriva prijazen WELCOME. Za slapom težkih besed čutiva obraz jutra.
