DRŽI MOJE SVETOVE / HALTE MEINE WELTEN / HOLD MY WORLDS

Tvoja dva volka

Najini svetovi ječijo
planeti se prestavljajo
osončja umerjajo
ozvezdja premikajo
vesoljni vzdih
globoke ljubezni
kot sama prva vsega sva bila
kot iz naju meglica obstoja je ustvarjena
silna
moč
premika
zdrzne obstoj
ni več trenutka,
ki bil bi samo moj.

?
Ne vem

ne vem, če bo ljubil
goloto moje duše
gladkost srčne medenosti
če boš vedel,
kaj s to toplino početi
če boš vedel,
kako si me vzeti…

Dotik

V enem samem trenutku
vse življenje zmezi
med tvojimi prsti
mi telo naelektri
napiše zgodbe
najinih življenj
tisoč in tisoč potrpljenj
milijone in milijone hrepenenj
svetove časov,
ko drug drugemu krožnici sva si,
ko ravno bližina je tista,
ki naju razdvoji.

Skrivalnice

Svojo nežnost skrijem pred tvojo surovostjo
v zadnje kotičke človečnosti,
pod sive kamne dostojanstva
stisnem sočen, mehak mah srca.
In zaigram tvojo surovost,
hladnost,
ogledalo sem ti,
da uzreš sam,
kar gledajo moje oči!

Vlak

Moj peron si,
pripeljem ti svoje vagone ljubezni
točno ob uri ti odprem vrata
svojega vlaka
pustim izstopiti svoji srčnosti
zaljubljenim pogledom
željam po tvojih dotikih,
vsa dušna bližina izlije se na tvoj hladen beton.
In nikoli me ne ustaviš,
nikoli ti ni dovolj,
pustiš, da odpeljem, točno ob uri.
Žalostna s svojimi praznimi vagoni.
In vse kar si ta vlak želi je,
da ob tem peronu stoji!

Tvoja dva volka

Najini svetovi ječijo
planeti se prestavljajo
osončja umerjajo
ozvezdja premikajo
vesoljni vzdih
globoke ljubezni
kot sama prva vsega sva bila
kot iz naju meglica obstoja je ustvarjena
silna
moč
premika
zdrzne obstoj
ni več trenutka,
ki bil bi samo moj.

?
Ne vem

ne vem, če bo ljubil
goloto moje duše
gladkost srčne medenosti
če boš vedel,
kaj s to toplino početi
če boš vedel,
kako si me vzeti…

Dotik

V enem samem trenutku
vse življenje zmezi
med tvojimi prsti
mi telo naelektri
napiše zgodbe
najinih življenj
tisoč in tisoč potrpljenj
milijone in milijone hrepenenj
svetove časov,
ko drug drugemu krožnici sva si,
ko ravno bližina je tista,
ki naju razdvoji.

Skrivalnice

Svojo nežnost skrijem pred tvojo surovostjo
v zadnje kotičke človečnosti,
pod sive kamne dostojanstva
stisnem sočen, mehak mah srca.
In zaigram tvojo surovost,
hladnost,
ogledalo sem ti,
da uzreš sam,
kar gledajo moje oči!

Vlak

Moj peron si,
pripeljem ti svoje vagone ljubezni
točno ob uri ti odprem vrata
svojega vlaka
pustim izstopiti svoji srčnosti
zaljubljenim pogledom
željam po tvojih dotikih,
vsa dušna bližina izlije se na tvoj hladen beton.
In nikoli me ne ustaviš,
nikoli ti ni dovolj,
pustiš, da odpeljem, točno ob uri.
Žalostna s svojimi praznimi vagoni.
In vse kar si ta vlak želi je,
da ob tem peronu stoji!