BOG NAM DAJ PAMETI

BOG NAM DAJ PAMETI

v usnjeni vrečki nosiva pajaca
iz novoletnega sejma

najedel se je hot dogov
in laja med zobmi
ki plešejo tango

pot nazaj je navzgor in
majoneza
izgublja okus po prostosti

v zeleni jakni
zavit nasmeh boža
travnik, ki si ga tako neopazno rahljal

obljubila sem ti marjetice
ko raste samo grmičevje
pa se ne obračaš in ne kažeš za menoj
z dolgimi prsti
le sedita in kadita
vsak v svojem mercedezu
pljuvata na to stran

ko se smejimo rdečelasim deklicam
ki imajo čisto srce

objemam jih

v njihovem naročju je nasmeh smetana
in pogled obliž rane

bog nam daj pameti
da preštejemo pege na obrazu cvetočih
in da za vsako zvezdo najdemo mir

NAD TEBOJ

da bi v tišini ostala beseda
da bi nemir, ki hodi po stopnicah
ostal na pragu
ki sega preko čelad
v temo pozabljenih večerov

po stopnicah navzdol
v brezmejno preteklost
lajajo lačne volkulje

dišiš mi nasproti
in se bojiš
da te prepoznam

nosila ti bom koše cvetlic
in pisane sveče
vem da se boš
v krčih obračala nad turško kavo

brez sladkorja

LESENI POD

šumi kemični svinčnik
po papirju
dolga črta
ure in pol
v narekovajih

šumi cesta
ki teče mimo naraščajoča
poplava dihal

šumi ura
in čas
ki udarja po stopalih vrat
vsak hip
vstopa
mladost
in ti jemlje
vitalnost

slečeš se pred njo
in stojiš
gol in sijoč

nihče te ne udari

po dolgih rokavih
drsijo ujeti metulji