v usnjeni vrečki nosiva pajaca
iz novoletnega sejma
najedel se je hot dogov
in laja med zobmi
ki plešejo tango
pot nazaj je navzgor in
majoneza
izgublja okus po prostosti
v zeleni jakni
zavit nasmeh boža
travnik, ki si ga tako neopazno rahljal
obljubila sem ti marjetice
ko raste samo grmičevje
pa se ne obračaš in ne kažeš za menoj
z dolgimi prsti
le sedita in kadita
vsak v svojem mercedezu
pljuvata na to stran
ko se smejimo rdečelasim deklicam
ki imajo čisto srce
objemam jih
v njihovem naročju je nasmeh smetana
in pogled obliž rane
bog nam daj pameti
da preštejemo pege na obrazu cvetočih
in da za vsako zvezdo najdemo mir
NAD TEBOJ
da bi v tišini ostala beseda
da bi nemir, ki hodi po stopnicah
ostal na pragu
ki sega preko čelad
v temo pozabljenih večerov
po stopnicah navzdol
v brezmejno preteklost
lajajo lačne volkulje
dišiš mi nasproti
in se bojiš
da te prepoznam
nosila ti bom koše cvetlic
in pisane sveče
vem da se boš
v krčih obračala nad turško kavo
brez sladkorja
LESENI POD
šumi kemični svinčnik
po papirju
dolga črta
ure in pol
v narekovajih
šumi cesta
ki teče mimo naraščajoča
poplava dihal
šumi ura
in čas
ki udarja po stopalih vrat
vsak hip
vstopa
mladost
in ti jemlje
vitalnost
slečeš se pred njo
in stojiš
gol in sijoč
nihče te ne udari
po dolgih rokavih
drsijo ujeti metulji
BOG NAM DAJ PAMETI
v usnjeni vrečki nosiva pajaca
iz novoletnega sejma
najedel se je hot dogov
in laja med zobmi
ki plešejo tango
pot nazaj je navzgor in
majoneza
izgublja okus po prostosti
v zeleni jakni
zavit nasmeh boža
travnik, ki si ga tako neopazno rahljal
obljubila sem ti marjetice
ko raste samo grmičevje
pa se ne obračaš in ne kažeš za menoj
z dolgimi prsti
le sedita in kadita
vsak v svojem mercedezu
pljuvata na to stran
ko se smejimo rdečelasim deklicam
ki imajo čisto srce
objemam jih
v njihovem naročju je nasmeh smetana
in pogled obliž rane
bog nam daj pameti
da preštejemo pege na obrazu cvetočih
in da za vsako zvezdo najdemo mir
NAD TEBOJ
da bi v tišini ostala beseda
da bi nemir, ki hodi po stopnicah
ostal na pragu
ki sega preko čelad
v temo pozabljenih večerov
po stopnicah navzdol
v brezmejno preteklost
lajajo lačne volkulje
dišiš mi nasproti
in se bojiš
da te prepoznam
nosila ti bom koše cvetlic
in pisane sveče
vem da se boš
v krčih obračala nad turško kavo
brez sladkorja
LESENI POD
šumi kemični svinčnik
po papirju
dolga črta
ure in pol
v narekovajih
šumi cesta
ki teče mimo naraščajoča
poplava dihal
šumi ura
in čas
ki udarja po stopalih vrat
vsak hip
vstopa
mladost
in ti jemlje
vitalnost
