svilena tišina plete meglice reka vstaja
prozoren list razpira pljuča ne ve še za sneg v maju
nebo se je zjokalo umita modrina spominja na ljubezen
zemlja diši zemlja diši še
drevo stoji maha z rokami trdno prepričano vase
ležim na travi z obrazom obrenjnim v rojevanje
pomlad ve, da nič ne zaustavi poletja a se ničesar ne boji jesen je predaleč
če bi se pomlad bala bi bili poletje jesen zima povsem drugačni
poletje diši drugače od pomladi a še vedno diši
poletje se težko poslovi od pomaldi se težje od samega sebe
veter dviguje prah pot je dolga
škržati kobilice muhe komarji čebele ose mravljice ptice
kamen ob poti odprta knjiga bosih nog
pomarančno nebo češnjevo dehteče ustnice hruške jabolka slive
polne veje ljubijo in sovražijo pomlad
jesen kostanju podari debelo kožo
sneženje listov v ritmu vetra se vrtijo dnevi
vlak spomina sopiha loteva se ga utrujenost
praprot in gobe gobe in praprot dolg dolg sprehod
z deko na kolenih na vrtu proti soncu
belo črno vejevje list počiva
v kaminu ogenj ljubezen greje
zima miruje sneg objema zemljo in otrok starše
pogled na prazne veje ne vidi praznih vej vidi skozi veje
soba dehti po timijanu po meti in lovorju soba diši po modrosti
ura šteje minute smrt sekunde človek človeka
topel kos kruha diši po davnem plemenu
