Živa Agrež: Zgodba nekega para – ljubezen, mešana tehnika, 34x26 cm, 2021
V obsežnem opusu Žive Agrež ima posebno mesto krajina, saj so vizualne informacije za avtorico inspirativne in tako v svojih delih daje likovno podobo vidnemu svetu. A ta ni mimezis, saj vanj vedno vključuje tudi nevidne dimenzije, vse tisto, kar čuti in doživlja, kar ponotranji in pripravi za novo, likovno rojstvo. Ta nevidni kontingent notranjih občutij in misli plemeniti njene motive, jim daje globino in jih dviguje v presežno, predvsem pa jih zaznamuje z močno in nezamenljivo slikarkino identiteto.
Njena likovna dela so vselej zaokrožena v cikle in najnovejši nosi naslov Videz nevidnega. Avtorica v njem na še toliko bolj izrazit način želi narediti vidno vse tisto, kar je nevidno. Cikel je slogovno raznolik, zaznamovan z različnimi načini, pristopi in tehnikami, skupna mu je le težnja po likovno vizualnem jeziku, ki v fabulativnost vnese tisto, kar je težko ali povsem neizgovorljivo. Avtorica z vso odprtostjo izbira likovna izrazna sredstva in njihove zakonitosti subtilno in smotrno uporablja za likovno vizualno razkrivanje misli.
Cikel je nastajal kontinuirano, v času epidemije covida in vojne v Ukrajini. Vanj je vključenih tudi nekaj del iz preteklosti, ob katerih je avtorica spoznala, da je v njih uresničila povsem sorodno problemsko zavedanje.
Če je v vseh preteklih delih bila spodbuda v svetu zunanjega, realnega, pa gre tokrat za podobe, v katerih se ne opira več na resničnost stvari in dogodkov. Ti postanejo zdaj le obris misli, njihova zastrta, izrazito avtorsko intimno predelana podoba. Avtorica je v tem ciklu poglobila misel. Zajela je svoj seizmografsko občutljiv pogled na življenje. To so slike, ki so zorele skozi njene notranje podobe, so odraz njenih razmišljanj in čutenj, njene refleksije na aktualne družbene dogodke. Zdi se, da je prevzela vlogo angažirane ustvarjalke, ki komentira, razkriva, vzpostavlja odnos z dogodki in situacijami, vselej pa tudi in predvsem sama s seboj. Njen ustvarjalni izraz tokrat odraža slikarkino meditativno naravo, ki se potaplja v dimenzije življenja.
O izbranih tematskih izhodiščih pa je najlažje, najbolj verodostojno in najbolj prepričljivo spregovoriti s človekom, zato je človeški lik njen sogovornik. Na slikovne odre je pripeljala figuro, ki jo v starejšem opusu tako rekoč ni zaznati, tukaj pa jo spremlja skozi celoten cikel, in to v stilizirani podobi, ki je prispodoba človekovega notranjega življenja. Vse misli se vrtijo okrog človeka, o njegovih ciljih, partnerstvu in širših odnosih, o nevidnem virusu, o zlovešči vojni, o poteptani identiteti.
Avtorica se odmika od značilne barvite atmosferičnosti v svet barv, ki je bolj temačen, siv in zemeljski, ki ima meditativni zven in tako najbolj verodostojno zrcali vsebine.
V pričujočem sklopu niso pomembne le podobe, ampak tudi besede, in to tiste, ki odpirajo vrata v likovno delo, ki predstavljajo njegov naslov. Njena misel se namreč razpenja med podobo in besedo, njuna medsebojna zveza pa je pomembnejša kot kdajkoli prej. Slikarkin primarni poklic in njene življenjske poti so vedno združevale književnost in likovnost in ti aduti se tokrat dodatno izživijo in kompleksno osmislijo njena ustvarjalna dejanja.
Tematsko bi lahko vse slike cikla Videz nevidnega razdelili na razmišljanja o vojni, o naravi, bistvu človeka in njegovih medsebojnih odnosov.
Živa Agrež: Oko reke, mešana tehnika, 54x64 cm, 2022
NARAVA
S simboliko, metaforičnostjo in asociativnostjo govorijo dela Zlato, Srce lista, Za večno skupaj. Elemente, celo detajle naravnega sveta si je avtorica izbrala, da bi iz zunanjosti stopila v notranjost, v likovnem smislu pa jo je ustvarjalni proces vodil k raziskovanju črtnih sledi in struktur. Slika Zlato prav z naslovom in barvo objektivizira bogastvo gozdnega ekosistema in njegovega pomena za človeka.
Krik drevesa je motivni prehod med drevesnim deblom in figuro, katere obraz se iz bogatih barvnih impastov lušči v prividni prepoznavnosti. Poosebitev elementa narave predstavlja njeno glasno opozorilo, njen krik.
Na sliki Oko reke barve v odprtih nanosih različnih smeri in intenzitet večplastno sedajo na slikovno površino slike. Modrina z globino in svetlobo drgeta na površini, zaznamo pa jo tudi v spodnjih sferah. Ritem nanosov se usmerja k centru, ki je oko reke. Poosebljena reka intenzivno stopa v interakcijo z gledalcem in sprašuje Quo Vadis …
V odlično kompozicijo je postavila Tihožitje 2070, razkrila svojo kreativnost in fascinirala s svežo ter izvirno upodobitvijo tradicionalnega motiva. Originalnost dela dokazuje, da takšna natura morta res še ni bila videna.
Živa Agrež: Vojna in mi, akril, 50x60 cm, 2022
VOJNA
Mi in vojna je slika z na žalost ponovno aktualno tematiko. Dualizem sveta je avtorica predstavila z različno likovno opredeljenimi figurami, z linijsko ujetimi obrazi in silhuetami, v katerih pridejo do izraza barve in strukture.
Zemlja in vesolje predstavlja kompozicijo, utemeljeno na minimalističnih, horizontalno zasnovanih prostorskih planih. Temina spodnjega friza se srečuje s svetlo zasnovo prostranega zgornjega dela. Prizorišče je konfrontacija, je spopad nasprotujočih si geometrijskih oblik, krogel zgornjega dela, ki potujejo proti ostrinam spodnjega dela. Avtorica je preko izbranih oblik podala metaforičen pogled na vojno, na onesnaženje, na vse, kar ogroža zemeljsko površino in njeno življenje.
Ves svet vas gleda je slikarkin ustvarjalni odziv na vojno v Ukrajini, zato je slikovno ozadje odeto v barve njihove zastave. In potem oko, številna očesa, ki jih avtorica variabilno repetira po slikovni površini v obliki nekakšne mrežne zasnove. Likovne vrednosti so žlahtne, od jasnih linijskih poudarkov do mehkih barvnih prehajanj, saj gre za uporabo mešane tehnike, od frottaga na blago, do uporabe akrila in tuša.
Mesto in reka je slika, na kateri se srečujeta vojna in mir. V globini ostaja vidna voda, ki objektivizira vse, kar je mirno, lepo, živo, pretakajoče se. Na vse to nasilno pritiska vojna agresija, ki jo predstavljajo barvne ploskve s simbolno pomenljivim koloritom in čipkastim strukturalnim fragmentom. Za navidezno krajinsko kuliso je povsem druga zgodba, za vidnim svetom, nevidni svet.
Hiša covid je grajena iz zanimivih materialov, ki predstavljajo uporabo reciklaže, tako značilne za sodobno umetnost. Hiša premore trdno kompozicijsko zasnovo in je dobro vpeta v format. Plasti se prekrivajo in izničijo ploskovitost. Gledalec je prisiljen, da sam optično rešuje prostor. Pajčevinasto tkanje v ozadju dodatno poudarja prostorske možnosti hiše.
Živa Agrež: Človek in zvezda, akril na les, 40x62 cm, 2022
GLEJ, ČLOVEK
Ecce homo je prej assemblage kot slika. Je poseben artefakt, ki potrjuje avtoričino raziskovalno in eksperimentalno naravo, njeno drznost in odprtost za nekonvencionalno. Je posebna risba na barvni podlagi, ki jo ustvarja žica, zvita v različne oblike in v vsebinsko določljivo ekspresivno podano obrisno konturo človeka.
Ob njenem klovnu, ki nosi naslov Ridi Pagliaccio se človek ne smeji, ampak se lahko le zamisli nad norostmi človeka in človeštva. Čvrste, tekoče linije, v duhu lastnega in hkrati ameriškega ekspresionizma ustvarjajo izrazno močno figuro, ki biva na večplastnem ozadju. Barvni koncept pa podpira sporočilo.
Preobrazbe so likovno-vizualno ponazorjene z aplikativno tehniko kolaža, s plastenji figur, ki se preobražajo ena v drugo. Z njimi lahko potujemo skozi čas, ki je spreminjal žensko pojavnost, njeno vlogo in odnos do nje. Nenehno se je spreminjal tudi pojem lepote in njegovi normativi. Kolaž pokaže še na druge vrste ljubezni, ki so prisotne v naši družbi. In nenazadnje se z Botticellijevim Rojstvom Venere rodi tudi razmišljanje o lepoti v umetnosti.
Shakespeare je zapisal enigmatični verz Iz take smo snovi kot sanje, ki je naslov Živinega poliptiha, sekvenc, ki predstavljajo tok razmišljanj o odnosu med človekom in vesoljem, o mikro in makro kozmosu, o izgubljenosti, potovanjih in srečevanjih v neskončnem prostoru. Modra se srečuje z belo, linije s ploskvami, drobne krogličaste oblike z večjimi, mehko artikuliranimi.
Tudi Iskalci so likovno-vizualno uresničeni v tehniki kolaža. Slika je angažiran odgovor na družbeno problematiko beguncev. Avtorica je poiskala zanimivo kompozicijo in se odločila za pester nabor tekstur ter občuteno barvno atmosfero. Kljub različnostim, pa slika učinkuje uravnoteženo in enotno.
Brez besed je slika, kjer se barvni nanosi zemeljskih tonov plastijo in trepetajo v neštetih strukturah. Sproščenim, energičnim, drobnim nanosom se pridružujejo povsem stihijski, v katerih siva barva teče po slikovni površini in objektivizira solze. Kljub pestremu dogajanju pa sta v konglomeratu barv vidna obraza, ženski in moški ter roka, ki ženski zastira usta. Česar ne pove roka, z izjemno izraznostjo izpričujejo pogledi.
V abstraktni, barvno mehko prelivajoči se in žlahtni atmosferi, kjer je tudi površinska razgibanost bolj sofisticirana, se uresničujejo Vijolične sanje. Risba, ki je prefinjeno vtkana v barvno dogajanje teksturalno zanimive povrhnjice, na asociativni ravni obudi figure.
Triptihalno zasnovana kompozicija Človek in zvezda je refleksija življenja, njegovega toka, pogledov in razmišljanj. Življenje se zaustavlja v zorenju, spoznanju in viziji. Silhuetno podane figure, katerih telesnost vibrira v bogatih barvnih nanosih, s svojo držo razkrivajo omenjena stanja. Prostor, v katerem živi figura, je lateralno obravnavan, a neskončen in za njegovo temino je slutnja svetlobe.
122-ziva-agrez-zgodba-nekega-para-ljubezen
Zgodba nekega para je trilogija, ki obsega dela z naslovom Ljubezen, Zaplet, Prijateljstvo, v vsebinskem smislu pa razvoj in zorenje odnosa med žensko in moškim. Likovno vizualne rešitve so sorodne kot na sliki Brez besed. Triptihu dajejo razmišljujoč zven barve, ki sedajo na strukturalno bogato površino, ustvarjeno s peskom in drugimi materiali. Silhuetno podani figuri na vsaki izmed slik s svojo držo pojasnjujeta slikarkino razmišljanje.
Za vedno je subtilna in sublimna slika, z vibrantno strukturalno povrhnjico, ki je povsem abstraktna. Skozi modrine nanosov, ki predstavljajo neizmerno praznino na eni strani, na drugi pa maksimalno simboliko, se prebija rumena kot toplota in svetloba. In prav tam, kjer najde svoje mesto, z nekaj tekočimi, ekspresivno naglašenimi grafizmi zaživita asociativno prepoznavni figuri para. Nastane stik, ki ga v tem indiferentnem svetu čutita le onadva.
Jaz, ti, mi je kroženje barvnih sledi in besed, ki s kaligrafsko tekočo potezo predstavljajo (ob)likovno in vsebinsko bogastvo kompozicije.
Živa Agrež: Zgodba nekega para – zaplet, mešana tehnika, 34x26 cm, 2021
Ženska – objekt je slika z aktualno tematiko. Iz večplastnih nanosov se lušči njeno telo s poudarjenimi atributi. Za njo stoji moška figura. Barva njegovega telesa in roka govorita o zloveščih namenih. Celoten barvni koncept je simbolno pomenljiv. Slikovno polje pa je kontrapunkt med risbo in barvnimi madeži, med premišljenimi in povsem stihijskimi potezami, ki iščejo svobodno pot po slikovni površini.
K IZVORU
Premišljene konstruktivistične rešitve odlikujejo sliko z naslovom Pribežališče, na kateri se srečujeta površina in globina, zunanji in notranji prostor, svetle barvne vrednosti s temnimi.
Iskanje poti k izvoru je delo s krajinsko tematiko, je odslikava slikarkinih misli in pogledov, je avtorski odsev na Islandijo, ustvarjen v avtoričini prepoznavni maniri, ko motiv zaživi v vzgonski moči likovne substance.
Srž je materialno polna površina s krožno zasnovo in zemeljskimi barvnimi vrednostmi. Krožno gibanje ostaja odprto, saj so robovi slike natrgani in tako objektivizirajo prehodnost. Srž pa se »vrti« v stilu arte povera.
Tri celine in en svet ni slika, je assemblage, je drzen likovni objekt, spoj naravnih in umetnih materialov, objekt, ki predstavlja likovno gibanje od raznorodnih linij do raznorodnih ploskev. Krožne forme pa temu gibanju dajejo še dodaten zagon.
Živa Agrež: Slikarka, akril, 60x50 cm, 2022.
SLIKARKA
Slika Slikarka dokazuje, da avtorico pri utelešenju figure zanima predvsem likovno izrazni potencial. Tako se potrjuje slikarkina ustvarjalna identiteta. Razprto je bogastvo likovnih vrednosti, ki jih prinašajo odločna polaganja barv v kontrapunktu ter njihova materialno bogata plastenja in porajajoče se strukturalne vrednosti. Tako ne zaživi le figura, ampak celotno slikovno polje zajame živ slikarski utrip. Zanos ustvarjanja, ki ga premore Slikarka, je videz nevidnega.
Koliko Videzov nevidnega je Živa Agrež spremenila v vidno, celo v haptično dražestno. V njenih delih je zajeto globoko razmišljanje o človeku in človeštvu: kdo smo, kam gremo … , dodatno spodbujeno z aktualnimi dogodki.
