Končno, in prvič, odkar je pisatelj in pesnik Božidar Stanišić zapustil Bosno in Hercegovino leta 1992, je objavil neko svojo pripoved v izvornem jeziku.
Doslej je največji del literarne produkcije tega pisatelja, pesnika in prevajalca, ki izhaja iz Visokega, Bosna in Hercegovina, izšel v italijanščini. Od daljnega 1992 do danes je objavljena desetina zbirk s pripovedmi in pesmimi.
Zdaj je prvič na razpolago v izvornem jeziku pripoved Gost Ivana Nikolajeviča, ki je izšla v italijanščini (L’ospite di Ivan Nikolajevic) – del je izšel tudi v reviji Locutio (op. urednika) – leta 1992 v lepi antologiji Piccolo, rosso e altri racconti (Cosmo Iannone editore: 148 strani, 12 eur).
Tukaj navajamo besede prevajalke Alice Parmeggiani iz spremne besede h knjigi.
»Verjamem, da je nujen premislek, ki poudarja pomen te objave Gosta Ivana Nikolajeviča v izvornem jeziku. Zares se spominjam, da je bil večji del besedil Božidarja Stanišića objavljen samo v italijanskem prevodu (…) V kratkem romanu Gost Ivana Nikolajeviča najdemo vse elemente, ki označujejo Stanišićevo pisavo: glas srca in moč emocij, izraženih z močno liričnostjo, etična dimenzija, ki ne dopušča popuščanja in ne dela kompromisov; zgoščena in metaforična proza, očiščena obilice stilističnega eksperimentiranja, v kateri odzvanja dialog z drugimi pisci. Njegova proza in njegove pesmi niso vedno lahko berljive (in prevedljive, beseda prevajalke!), a v svoji karieri Božidar Stanišić ni nikoli meril na zabavno prozo, na lahkotnost ali na simpatijo. Motil je mir in samovšečnost svojih bralcev in jih je postavil pred neprijetno zrcalo, a jih je tudi pogosto peljal v prostore poezije.«
