(*25. avgust 1942, Ljubljana) , literarna zgodovinarka in prevajalka. Osnovno šolo je obiskovala v Kopru, kjer je leta 1961 tudi maturirala. Po maturi je začela študirati slavistiko v Ljubljani, študij tam pa je za eno leto prekinila, ko je zaradi zanimanja za nove smeri v literarnem raziskovanju študirala en semester v Zagrebu (literarno teorijo), drugi pa v Krakovu (poljsko literaturo). Leta 1966 je v Ljubljani diplomirala, nato pa dobila službo lektorja slovenskega jezika na Jagelonski univerzi v Krakovu. Med leti 1971 in 1974 je živela v Ljubljani, kjer je bila nezaposlena, jeseni 1974 pa se je vrnila na Poljsko. Decembra 1975 je postala asistentka na Inštitutu za slovanske vede pri Poljski akademiji znanosti. Eno leto kasneje je na Jagelonski univerzi opravila doktorat, nato pa prevzela funkcijo adjunkta na Poljski akademiji znanosti. Med poljskim vojnim stanjem je bila primorana postati samostojna kulturna delavka.
Po številnih člankih še med študijem ji je prvo razpravo v knjižni obliki, z naslovom Anton Podbevšek in njegov čas, leta 1972 objavil Dušan Pirjevec v mariborskih Znamenjih. Njeno literarno raziskovanje je predstavljeno predvsem v knjigah S slovenskimi avtorji, S poljskimi avtorji in v izboru Med Slovenijo in Poljsko. Pripravlja tudi knjigo svojih poljskih študij, ki jo bo leta 2018 izdalo Društvo poljskih pisateljev, katerega članica je.
Publikacije: ANTON PODBEVŠEK IN NJEGOV ČAS, Založba Obzorja, zbirka Znamenja, Maribor 1972.
MAŁY SŁOWNIK PISARZY ZACHODNIOSŁOWIAŃSKICH I POŁUDNIOWOSŁOWIAŃSKICH, Warszawa: Wiedza Powszechna 1973 (41 gesel)
POEZJA ANTONA PODBEVŠKA I ANTONA VODNIKA W LATACH DWUDZIESTYCH XX W, Zmiana wizji świata. Zakład Narodowy im. Ossolinskich, Wyd. Polskiej Akademii Nauk, Wrocław-Warszawa-Kraków-Gdańsk, 1980.
S SLOVENSKIMI AVTORJI, Izbor člankov in razprav, Založba Obzorja, Maribor 1994.
UMETNIŠKI VZPON ALOJZA REBULE, Založba Lipa , Koper 1995.
STANKO VUK: POMLAD POD KRASOM, izbor, ureditev in 50 str. spremne besede, Založba Obzorja, Maribor 1998.
S POLJSKIMI AVTORJI (IN NE SAMO), izbrane razprave in članki, Litera, Maribor 2004.
MED SLOVENIJO IN POLJSKO, izbor člankov in razprav, Logos, Ljubljana 1914.
WŚRÓD SŁOWEŃSKICH I POLSKICH AUTORÓW. Rozprawy i artykuły, Kraków, SPP 2018
SILVA RERUM, Kraków, SPP 2023
Knjižni prevodi: Witold Gombrowicz: FERDYDURKE (Ferdydurke), Cankarjeva založba 1974.
Tomaž Šalamun: WIERSZE (52 pesmi), Wydawnictwo Literackie Kraków 1979.
Czesław Miłosz: IZ PESMI, v: Nobelovci: Czesław Miłosz, CZ 1981.
VARUJTE ME, MILE ZARJE. Iz sodobne poljske proze, MK 1983.
Alina in Czesław Centkiewicz: ODARPI, EGIGVOV SIN (Odarpi syn Egigwy), MK 1985.
Witold Gombrowicz: PORNOGRAFIJA (Pornografia), DZS 1986.
Władysław Terlecki: PSI GONJAČI SO ŽE NAJETI (Zwierzęta zostały opłacone), PZ 1988.
Bruno Schulz: CIMETOVE PRODAJALNE, Izbrano delo (Sklepy cynamonowe in dr.), MK 1990.
Aleš Debeljak: SŁOWNIK CISZY (Slovar tišine) - 50 pesmi), Wydawnictwo Cassiopeia Kraków 1992.
Gregor Strniša: ODYSEUSZ (Odisej) 40 pesmi, Zebra, Kraków 1993.
SREBRO I MECH. MAH IN SREBRO. Antologia poezji słoweńskiej (175 pesmi 25 avtorjev), Založba Pogranicze Sejny1995.
Tomaž Šalamun: STRASZNE ŚWIĘTA (Strašni prazniki - 86 pesmi), Wydawnictwo Zebra Kraków 1996.
Andrzej Szczypiorski: ZAČETEK (Początek), Založba Obzorja, Maribor 1996
Aleš Debeljak: MIASTO I DZIECKO, Wydawnictwo Zielona Sowa, Kraków 2000.
Jacek Podsiadło: SEZONSKI SVETNIK, Založba Aleph, Ljubljana 2000.
ANTOLOGIJA POLJSKIH PESNIKOV, ROJENIH V 60-TIH LETIH 20.STOLETJA. (15 pesnikov, vsak s 5-6 pesmimi), v: Apokalipsa 2000, nr.39/40/41.
Uroš Zupan: PRZYGOTOWANIA DO NADEJŚCIA KWIETNIA, Zielona Sowa, Kraków 2001.
Tomaž Šalamun: POKER, Ars Cameralis, Katowice 2002.
Tomaž Šalamun: CZYTAĆ: KOCHAĆ, Katowice, Ars Cameralis 2002
Primož Čučnik, (še z drugimi povabljenimi prevajalci): ZAPACH HERBATY. Kraków, Wydawnictwo Sowa 2002.
Miloš Biedrzycki: SONCE NA ASFALTU, Koper 2003 (trijezična zbirka)
Peter Semolič (še z drugimi prevajalci): WIERSZE WYBRANE, Legnica 2003
Czesław Miłosz: PREVZEM OBLASTI (Zdobycie władzy), Ljubljana 2003.
Stanisław Wyspiański: SVATBA (Wesele), Ljubljana 2006.
Jan Kochanowski: SPREJEM IN ZAVRNITEV GRŠKIH ODPOSLANCEV (Odprawa posłów greckich), Nova revija 2008/312-314
Czesław Miłosz: ZVONOVI POZIMI, (prev. Jana Unuk, K.Š.B. in dr. ... K.Š.B.: 1264 verzov), izbrane pesmi, Ljubljana 2008
DOTIK DUHA, Antologija poljske poezije 20.stoletja – Dotyk ducha. Antologia poezji polskiej xx wieku. (Izbor in prevod 64 pesnikov in pesnic), Ljubljana 2009.
Meta Kušar: LUBLANA (Ljubljana), Mikołów 2013
Miloš Biedrzycki: VRLINA ŠPARGLJEV, Ljubljana, 2014.
Uroš Zupan: NIESPIESZNA ŻEGLUGA, Mikołów 2015.
DVE POLJSKI PESNICI – Dwie polskie poetki: Maria Pawlikowska Jasnorzewska, Justyna Radczyńska (e-book), Ljubljana 2016.
Oton Župančič, Kielich upojenia, Biuro Literackie, Stronie Śląskie 2020
Jan Kochanowski: SPREJEM IN ZAVRNITEV GRŠKIH ODPOSLANCEV, Maribor 2020
Małgorzata Lebda: ŽETEV, Maribor 2021
Milan Jesih: NIEMAL, Varšava 2022
France Prešeren: POEZJE, Krakov 2022
Prevedene drame: Tadeusz Różewicz: KARTOTEKA (Kartoteka), SNGLj 1966.
Szymon Wincelberg: KATAKI, SOVRAŽNIK (Kataki - wróg), RTVLj 1967.
Jarosław Marek Rymkiewicz: KRALJ PUST (Król Mięsopust, SNGLj 1972.
Witold Gombrowicz: OPERETA (Operetka) SNGLj 1973.
Stanisława Przybyszewska: DANTONOV PRIMER (Sprawa Dantona), SNGLj 1985.
Tadeusz Różewicz: BELA POROKA (Białe małżeństwo).
Stanisław Witkiewicz, VODNA KURICA (Kurka wodna).
Edward Redliński: JUBILEJ (Jubileusz).
Ivan Cankar: KRÓL NA BETAJNOWYM (Kralj na Betajnovi).
Stanisław Wyspiański: SVATBA (Wesele).
Jan Kochanowski: SPREJEM IN ZAVRNITEV GRŠKIH ODPOSLANCEV (Odprawa posłów greckich)
(*25. avgust 1942, Ljubljana) , literarna zgodovinarka in prevajalka. Osnovno šolo je obiskovala v Kopru, kjer je leta 1961 tudi maturirala. Po maturi je začela študirati slavistiko v Ljubljani, študij tam pa je za eno leto prekinila, ko je zaradi zanimanja za nove smeri v literarnem raziskovanju študirala en semester v Zagrebu (literarno teorijo), drugi pa v Krakovu (poljsko literaturo). Leta 1966 je v Ljubljani diplomirala, nato pa dobila službo lektorja slovenskega jezika na Jagelonski univerzi v Krakovu. Med leti 1971 in 1974 je živela v Ljubljani, kjer je bila nezaposlena, jeseni 1974 pa se je vrnila na Poljsko. Decembra 1975 je postala asistentka na Inštitutu za slovanske vede pri Poljski akademiji znanosti. Eno leto kasneje je na Jagelonski univerzi opravila doktorat, nato pa prevzela funkcijo adjunkta na Poljski akademiji znanosti. Med poljskim vojnim stanjem je bila primorana postati samostojna kulturna delavka.
