(* 1927, Dolenja Žaga). Rodil se je v majhni vasici Dolenja žaga v Kostelu v družini, kjer je bila glasba in smisel za umetnost del družinskega življenja. Mama Neža in oče Miha sta ga vzgojila v ljubezni do glasbe in literature. Po očetu, ki je bil muzikant in krošnjar, je podedoval posluh in veselje do glasbe in je že kot šolar nastopal z očetovo harmoniko. Podedoval pa je tudi smisel za pripovedovanje zgodb. Med drugo svetovno vojno je bil partizan. Njegovo glasbeno znanje mu je tudi takrat prišlo prav, saj je kljub težkim časom vodil pevce, da so prepevali partizanske pesmi. Veliko pesmi pa je napisal in uglasbil tudi sam. Anton Corel je napisal več knjig o glasbi in o dogodkih, ki jih je doživel. V letih po drugi svetovni vojni, ko je živel v Podgradu, vasici na obrobju Ljubljane, je dobil navdih za zgodbo Matilda. Danes je aktivni upokojenec v Centru starejših Zimzelen v Topolšici, za katerega je napisal himno in besedilo tudi uglasbil.
(* 1927, Dolenja Žaga). Rodil se je v majhni vasici Dolenja žaga v Kostelu v družini, kjer je bila glasba in smisel za umetnost del družinskega življenja. Mama Neža in oče Miha sta ga vzgojila v ljubezni do glasbe in literature. Po očetu, ki je bil muzikant in krošnjar, je podedoval posluh in veselje do glasbe in je že kot šolar nastopal z očetovo harmoniko. Podedoval pa je tudi smisel za pripovedovanje zgodb. Med drugo svetovno vojno je bil partizan. Njegovo glasbeno znanje mu je tudi takrat prišlo prav, saj je kljub težkim časom vodil pevce, da so prepevali partizanske pesmi. Veliko pesmi pa je napisal in uglasbil tudi sam. Anton Corel je napisal več knjig o glasbi in o dogodkih, ki jih je doživel. V letih po drugi svetovni vojni, ko je živel v Podgradu, vasici na obrobju Ljubljane, je dobil navdih za zgodbo Matilda. Danes je aktivni upokojenec v Centru starejših Zimzelen v Topolšici, za katerega je napisal himno in besedilo tudi uglasbil.
