Akad. slikar, mag. Drago Mom, ki na domačem umetnostnem prizorišču predstavlja dokaj enigmatično in žal dostikrat nerazumljeno ustvarjalno osebnost, se običajno posveča sicer klasičnim, vendar intimno reinterpretiranim likovnim motivom, kot so krajine in vedute, objektna in cvetlična tihožitja (šopki ali vazni aranžmaji), duhoviti a skrajno subtilni portreti znancev ter ženske figure, kjer pride do izraza njegova krokijevska, matissovsko navdihnjena risba. Momovo ekspresivno deformirano oblikotvorje dosega vrhunec tako v neevklidsko ukrivljenem prostoru (krajine in vedute) kot v akromegalično podaljšanih udih človeških figur, ki pridejo do izraza tudi v njegovih kiparskih, praviloma polikromiranih stvaritvah v lesu. Po drugi strani pa umetnik, kot umetniški častilec ženskega ustvarjalnega principa slogovno in vsebinsko sega na področje asociativne abstrakcije, pri čemer se osredotoča na simbolne, »gynocentrične«, perforirane likovne objekte, katerih eliptična oblika aludira na žensko nožnico, kot simbol plodnosti in ženskega principa nasploh, ki jih izvaja bodisi reliefno v lesu z različno polikromacijo, tudi zlato ali srebrno, bodisi naslikane na platno ali pa kot kolaže, oboje na dekorativno zasnovani slikovni površini z geometrijsko abstraktnimi likovnimi objekti v žarečem koloritu.
Drago Mom se razen z likovnimi tehnikami olja na platnu, akvarela, risbe in grafike (linorez, sitotisk), namreč ukvarja tudi z ustvarjanjem lesenih reliefov in oble plastike, slednje s prepoznavno geometrijsko stilizacijo, ob pogostem ohranjanju sledov površinske obdelave in vzporednih, grafično učinkujočih kanelur, kot je to morda najbolj razvidno iz javnega spomenika Kovač v lesu, ob 120. obletnici rojstva pesnika, literarnega zgodovinarja in bibliotekarja Janka Glazerja, kot hommage pesmi Rodovnik, ki jo je posvetil svojemu, v II. svetovni vojni padlemu sinu (Mi smo rod kovačev, mi smo rod z glažut ...), njegovo odkritje pa je potekalo pred Domom krajanov Smolnik na Glazerjevi ulici 29, hkrati z otvoritvijo likovne razstave. Skulptura Kovača učinkuje še posebej monumentalno, saj jo je ustvaril v le nekoliko pomanjšani naravni velikosti, z izjemnim navpičnim poudarkom, vihteč v desnici kladivo, držeč v levici ogromno podkev (kovač kuje srečo), kot bi simboliziral povezavo med zemeljskimi in nebeškimi sferami, navezujoč na antično mitologijo, točneje na grškega boga ognja Hefaista oziroma njegovega rimskega pendanta Vulkana (znan ikonografski motiv je napr. Hefaistova / Vulkanova kovačnica), pri čemer je tudi Janko Glazer v svoji pesmi povezoval »Kladivo in plamen, grb rodu prastar ...«
Tokrat predstavlja delo iz cikla velikoformatnih, dvo in večmetrskih, na divanih ležečih ženskih aktov v skorajda naravni velikosti, ki lebdijo pred brezprostorskim ozadjem, posutim z najrazličnejšimi cvetovi, znova kot simboli ženskosti in plodnosti. Cikel je prvič samostojno razstavil v galeriji DLUM.
Vsebino likovnih del Draga Moma lahko sicer večpomensko simbolno interpretiramo, vendar pa kot osnovna izpoved prevladuje prekipevajoča ljubezen do življenja in umetnosti, ki jo umetnik z dušo in telesom izžareva, navkljub skrajno neugodnim življenjskim okoliščinam, ohranjajoč vseskozi močan ustvarjalni naboj in delovno vnemo.
