Do roba,
do koraka
tik pred.
Do strahu,
ki sloči,
jemlje dih,
zaduši krik.
Do praznine
brez oprijema.
Kjer te nihče
ne ustavi
tik pred.
Kjer obstanem,
ker hočem.
BARVE NA TLEH
Ostanki poletja
ujeti v divji ples
pozne jeseni
barvajo zrak,
ki diši po zimi.
Na trave sedajo,
prekrijejo poti,
prhutajo
in padejo.
Drobijo se,
temnijo,
lepijo z blatom
na podplate
sprehajalcev,
žareče barve,
s prekratkim rokom
trajanja.
LIST
Razprem brst,
ga hranim,
odžejam,
obarvam,
da zaživi,
živi
in odpade,
popisan
z zgodbo
nekega lista.
DA ZAČUTI
Dotaknem se,
objamem,
poberem list,
ga položim
na golo vejo,
da začuti,
preden zaspi.
