Začeti bi morali
poslušati Goro.
Začeti bi morali poslušati.
Občutiti kamen*.
Ne ubijajo gore.
Hiše nas.
Brezdušne hiše!
Pokara, Nepal, 13.05.2015, ob velikem potresu
*‘Kamen’ je tudi vse, kar nas teži. Grde hiše brez svetlobe, brez lepih ljudi ubijajo lepoto dreves, polj rož in prosa, in človeško v Človeku!
GANGA RIBA
Riba nima nog in rok.
Ne oprijema se slamice,
ne hodi po ribah
in drugih.
Najbrž ima zadnjico,
pa ne poseda,
naseda,
zaseda ...
In ne prosjači na bregu.
Siva voda posivi ribo,
svetost ne pomlaja,
niti ne misli ...
na
reko.
SPOPAD PSOV
V Benaresu
vladajo ozkouličnosti
brezsončje, trohnoba, smeti,
kravjeki, tropi
iskrivih žic,
nevarno blizu -
ko bi oči imele iskre, človek -
in psi brez doma,
ki se spopadajo
za ozko ulico
z divjim laježem
na psa brez ulice.
To ni spopad svetov
in ver.
Spopad svetov in ver
prihaja, človek.
ČLOVEK MORA ISKATI MESTO, KJER LAHKO ZADIHA.
DIHA LAHKO POVSOD.
PESEM O ČASU BREZ PESMI
Potovali so kot izgubljeni.
Krdelo mladih odpadnikov Evrope.
Kot da časi letajo po zraku
in ne razumejo zvezd in zvezanosti.
Na jug, na sever, na jug,
križali Indijo počez, poprek
s tatuji.
Zato sem jo srečal.
In lahko šel
vanjo.
Prijetno odvračanje od sebe, pisateljev,
ljubiteljev pesmi ...
Zato ni rodila pesmi!
OBIČAJNO
Ljudje odvračajo
od misli,
zamisli, ustvarjanja,
če so običajni,
kar običajno so,
če niso seznanjeni
že v kobacanju otroštva
z lepoto, močjo
znanja
samote.
NE ODPIRAJ ČASOPISA
Nato odprem časopis ...
Kje so mir Gangesa,
tihi veter?
Ki ne moti ne stene ne stranice ...
Motijo Ganges umrli?
Kaj spreminja tok časopisov?
Poplava nasilja izskoči,
ribe med vrsticami so mrtve,
in ni vode, ki bi sprala
nasilja otroštva.
Ne spusti nasilja iz telesa,
Gregor, v Ganges, nikamor.
Za pepelom prihaja
zapuščina ...
vojne.
Poližejo zublji vse
nasilje
s prstov?!
Pustil bom le pesmi.
Ne bodo se lasali za pesmi.
V Benaresu ni vrbe žalujke.
V Benaresu ne bom odpiral časopisa.
OBČUDOVALCI
V Benaresu se učim pozabiti
svet, vsakdanjik, vsakdanje.
Zemlja je neznaten planet,
neznan, brez občudovalcev v vesolju,
z malo občudovalci v Zemljanih.
Z malo občudovalci!
NEBITJA
Čemu se bojda
večni, vsemogočni
bogovi, preroki, njihovi podaniki
bojijo šale, misli?
Ali niso smešni,
vsemogočneži, večneži, nesmrtneži,
ki se bojijo šale in misli!?
Ali vedo, da lahko
ostanejo vsemogočni,
večni, nesmrtni samo
brez šale in misli?
Kako žalostni morajo biti verniki,
užaljeni za vsako piko ali misel,
če jo postaviš drugače
v sveti knjigi, kako jezni, kako
nasilni?
Čudne so svete knjige, ki pišejo o
miru, ljubezni
in klešejo užaljena,
jezna, nasilna
bitja,
torej nebitja!
KAJ JE NEBITJE? NEKAJ MED KAMNOM IN MISLECEM. Z VELIKO NESMISLA.
HOUSES WITHOUT SOUL
We should start
to listen a Mountain.
We should start to listen.
To feel a stone*.
Mountains are not
killing us.
Houses do.
Houses without
soul!
Pokhara, Nepal, 13.05.2015
*‘Stone’ is not just a stone. ‘Stone’ is as well everything what makes our lives hard, sad, heavy. Ugly houses, without light, without happiness, gentleness, knowledge, wisdom and freedom kill trees, fields of flowers and millet, and all human in The Human!
