Ko se mi ne spi,
iščem.
Po predalih stikam,
kotih,
kleteh,
podstrešjih.
Pod odejo skrijem
najdeno melodijo,
strgano nogavico,
risbo,
izštevanko,
frnikolo,
izgubljen gumbek.
Da ne pozabim,
kdo sem.
KRUH
Lačna sem kruha.
Brez masla.
Samo sipka moka,
voda,
sol,
kvas
in roke,
ki gnetejo
in ponujajo
kruh brez dodatkov.
Kruh,
ki nasiti.
BOSA
Spet bosa
po mulju
za vonjem
rib,
akacij,
zemlje,
trave.
Po pike obadov,
praske,
ranjene podplate.
Trava sem,
mulj,
akacija,
riba,
reka
in zemlja
z odtisi,
kdo ve,
čigavih nog
na zdavnaj prehojenih poteh
ŽIVIM VČERAJ
Zapahnem vrata.
V nabiralniku pustim danes.
S prašno cesto
in odtisi bosih nog
prekrijem asfaltno preprogo.
Sprehodim se do hišk,
vrtov,
konjskih vpreg,
vrčkov piva
na gostilniškem vrtu,
trgovine
s papirnatimi škrniclji,
do gozda
med liste čemaža.
Živim včeraj
za danes,
ki me čaka,
in za jutri.
DA NE POZABIM
Odvržem zdaj,
prej,
potem.
Obrnem stikalo.
Vklopim medčasje.
Poklepetam z mravljo,
objamem drevo,
metulju poravnam krilo,
zakrpam pajčevino,
se umijem z roso.
V vzglavnik skrijem
ptičje pero.
Da se spomnim,
ko bo spet zdaj.
