BURJA ČEČKA SVOJ PODPIS

BELA PISMENKA

haiku

* * *

z belo pismenko
se na safirno nebo
podpisuje Bog

* * *

pomrzla trava
v divji nasladi lega
s pohotnim vetrom

* * *

premrla luna
na robu stare strehe
meri moč burje

* * *

februarska noč
vtika ledene noge
v bele copate

* * *

nedeljsko jutro
burja med zvrtinčen dim
čečka svoj podpis

* * *

lupina lune
se lahno pozibava
na valu noči

* * *

zbujeno jutro
nemo škili na uro
noče še vstati

* * *

stasita breza
mrak ji pohotno polzi
čez bele boke

* * *

sončen popoldan
cedi toplo medico
brajdam prek neder

* * *

zavistna luna
z blodnim očesom strmi
v sončevo avro

ČEZ GRBO MOLKA

sedoka

* * *

Čez grbo molka
sramežljivo curljajo
prisiljeni nasmehi.
V temnih zenicah
skrivenčeni odsevi
jeklenijo od strahu.

BELA JABLANA

Tanka

* * *

bela jablana
trepetaje zajema
aprilsko ploho
mehak šepet zavijam
v malce skrivnosten nasmeh

* * *

Pomladni veter
oblači bister potok
v regratno seme.
Na prodišču svobode
puščam razbrazdan spomin.

* * *

Jutranja zarja
ob čaši rose medli
v naročju sonca.
Z nasmehom vsajam radost
med korenine ega.

* * *

Spreten ples prstov,
tipkovnica združuje
črke v splet besed.
Skozi misli pretakam
neizživete sanje.