ko smo bili predstavniki moškega človeškega spola v stanovanju največjega francoskega buldoga na svetu še mladi, smo nekaj, kar je najboljše ali vsaj dovolj visoke kvalitete, poimenovali kot dabest ali pa špica. k prvemu smo kombinirali besedo stari, k drugemu pa tstr, saj se je prva žal končala z isto in fonemično trdo črko kot sicer bolj priljubljen tstr, ki opisuje res dobrega prijatelja. danes nečemu, kar je najboljše ali vsaj dovolj visoke kvalitete, mladi pravijo top šit. meni, staremu prdcu iz stanovanja največjega francoskega buldoga na svetu se torej samodejno zastavlja vprašanje, kako je mogoče nekaj, kar je najboljše oziroma vsaj dovolj visoke kvalitete, imenovati za vodilni drek. sem res prestar, da bi razumel? morda bi vprašal največjega francoskega buldoga na svetu, ki ga imamo prebivalci stanovanja tudi za reinkarniranega pabla nerudo? ali pa gre raje odgovor poiskati v kakšnem popularnem reku, glasbi, filmu, športnem dosežku, torej kulturi, ki jo spremlja današnja adolescenčna mladina.
in ko smo že omenili šport v povezavi z rabo angleščine v slovenskem jeziku, ugibam, da se je top šit pri mladih morda prijel po zaslugi nogometa vsaj dovolj visoke kvalitete, saj so žaljivke za top šit nogometne ekipe na otoku - skupni zibeli nogometa in angleškega jezika - vse povezane z blatnim sekretom, ki pada iz naših debelih čreves. najbolj trofejni nogometni klub manchester united (krajše: man utd) nasprotniki radi kličejo manure (gnoj), kadrovsko najdražjega nogometnega kluba manchester city se je pri opozicijskih navijačih prijel vzdevek shity oziroma po naše šiti (drekec), nadalje se je ekipe arsenal, ki slovi z najlepšo igro na otoku, ta pa je imenu navkljub tudi zelo neučinkovita, prijel vzdevek arse (rit), ... tako se sprašujem, če morda top šit k nam prihaja prav iz nogometne anglije ...
razmišljanje o izvoru top šita pa bom vseeno prenesel na kak pasji sprehod. takšnih bo še kar nekaj. ko sem na primer včeraj zvečer sprehajal največjega francoskega buldoga na svetu, sem nenadzorovano momljal kombinacijo nekje slišanega nadgrajenega besednega zaporedja top šit, stari, top šit. saj veste, ko nezavedno, cel dan ali teden, požvižgavaš neko obupno melodijo, ki si jo slišal na vsiljenem mediju? top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. top šit, stari, top šit. momljanje se je toliko stopnjevalo, da sem se ob njem celo zabaval in pozabil na veliko potrebo svojega spremljevalca. tako je top šit, stari, top šit na koncu postal dog šit, stari, dog šit, in ker ne zavijam nečesa, kar zgnije v treh dneh, v nekaj, kar razpada tri stoletja, ter ga vedno stisneva nekam, kamor sonce ne posveti, otroška roka ne poseže in ekshibicija ne moti živalskih fašistov (morda pa so le tiho, ker je ob psu dvometrska omara), je bil tokrat, ko ga je spustil na nekoliko bolj vidno in dostopno zemljišče, izrek iz top šit, stari, top šit takoj nadgrajen v dog šit, stari, dog šit, ki smo ga in ga bomo ponavljali tudi na prihodnjih sprehodih nesposobnega pisatelja in v telo največjega francoskega buldoga na svetu reinkarniranega pabla nerude ...
