Tvoje ognjišče je najtoplejše
in brez plamena najtopleje greje.
Od misli nanj
se v ostrini koplje
naše telo.
Ujetniki smo
blagosti in sreče,
kakor otrok obdarjen s toplino
materinega naročja.
Milost se vidi,
ogreje duša
sila daje
zablodelim otrokom.
Iz roda v rod
prenašaš spomin
na sončne žarke
v jutranji rosi.
Kdo lahko torej
materinsko ljubezen
srcu odvzame?
SRNA
Poznam te, srna vitka,
v sijaju lepote.
V čustvenem zanosu,
v nasladi, v kateri goriš.
Siromašen in brez besed
pred vzdihi tvojimi.
Vsakdanja ukana
na čustev moč,
lovec si, ki preži
na ljubezenski stik.
Bogastvo se v tebi
zame skriva
mali vrabec si
in labod, ki govori.
