Lastim si te priznam,
formalno pravno si moja last
ne dovolim užitka na
mehkem vonju tvoje kože
ali las
in nisem pripravljen deliti
niti najmanjšega delčka
tvojih sanj
še pogleda od zelo daleč
kaj šele dotika
ne prepustim drugim
briga me zanje
naj se sami plazijo
skozi trnje in bodeče žice
po svoj zaklad
najine rane si liževa sama
ob pogoju vzajemnosti.
PUTROVKE
Skoraj nepredstavljivo je, kako kopnenje
zadnjega snega pokvari ves dober vtis
prejšnjih kepanj in mehko vdrtih vesoljčkov
v suhem, sveže zapadlem pršiču gazi srn
in jelenov je razjedla sol in še zadnja vodena
balota na kateri je slonel možak-snežak z metlo
in korenčkom se razleze po blatni travi in smeteh
nagnusno kot stara putrovka, ki si jo
še do včeraj le zaradi zlobnih jezikov
dober večer gospa in rahel priklon
potem pa ne ločiš več zdrobljenih rahitičnih kosti
od rumene žolce.
Res nepredstavljivo nagnusno.
USPAVANKA
Se je že zgodilo, pa ne le enkrat
in ni mi v ponos da sem se
jezen spozabil nad belim žrebičkom
v kakšni svojih skritih misli
zardim in se skrijem v kopalnico
vedno ko se spomnim kako sem
ga pijan vpregel v težko ralo
ter ga bičal do krvi in mu rane posul
s soljo
osramočen si trdno zavijem glavo
v brisačo da iz nje ne bi ušel spomin
na zaspanega mucka, ki je v loku
odletel s kavča in nato po stopnicah
do pritličja ko sem se zgaran
privlekel do kavča in mi še na misel
ni prišlo da je lačen in ga zunaj morda zebe
v dežju
polijem se z mrzlo vodo, da izgine
rdečica z lic ob misli na ljubezensko
pesem, v kateri sem zaljubil naivnega fanta
v prekaljeno zapeljivko in je potem hlepel
zanjo postati ptica neba ali vsaj topel monsun
z južnega morja, morda pisan mavrični obok
zalije zjutranjo roso bele krizanteme
na njegovem grobu.
Žal mi je vsega tega in vseh divjih krikov
krvavih bojevnikov s katerimi sem nehote strašil
blede pegaste deklice preden so zaninale v sanje
in čeprav bom ob prvi priložnosti
vse to nalašč in celo v javnosti preklical
ter naskrivaj že koval oster meč novemu krvniku
se zdaj iskreno kesam, resnično mi je žal
zato
preklicujem vse besneče izpade mojega peresa
in obljubljam brez fige v žepu
da bom nocoj sanjal le tople zajčke
in košate repe temno rjavih veveric
v gozdu.
ŽELVE
Srečala sva se na ulici in obema
se je zazdelo, da naju prehitro ne bo več
pa tega ni kriva moja sumničava narava
niti tvoja
dovolj očitno je brez psiholoških analiz
in prav lahko je to dokazati tudi
iz položaja zvezd na nebu in usedline čaja
ali kave
ni važno dokaz velja brez izpodbojnosti
lahko iz moje dlani stara ciganka
prebere da je vse res, da nama bo žal za to in da
nihče od naju ne bo dovolj močan, da popravi
nesimetrično kombinacijo galaksij ali dovolj slepar
da zbaranta stoletje ali dve prednosti
pred hadovimi sli
tako pač bo in edino nespečnost
nama je rešitev, da se do konca
nagledava vseh gub in brazgotin razgaljena
na travniku med morjem razlitega semena
regratovih lučk in lajava v luno kot mlada
volkova se do sitega pregoniva
po gozdovih za zajci ali loviva veter
v krila kot sokol prinese plen bo brez izjeme
na žvižg mavrica dodajala nove barve v oboke
le za najine oči in sijala polna luna ali dve ali celo tri
v istem večeru, če se nama bo zahotelo
srkati rdečega vina v mesečini
in nama bo mogoče potem vsaj malo manj žal
da nisva želvi in bi tako lahko mirno živela
gotovih dvesto tristo let več
po obalah in v morjih bi se mi
gibko splazila pod moj oklep
globoko do dna oceana bi se ure dolgo ljubila
brez zraku zlepljena v kepo in prilezla ven šele
na površju bi lebdela s trebuhi proti soncu in globoko
dihala slane hlape prepletena z nogami
bi penila vodo in se smejala v nebo
dve veliki, zelo dolgo živeči želvi
in
ne bi bilo bogovom treba pisati nerodnih opravičil
češ vse se lahko diskretno uredi
nikomur ne povejta, naj nihče ne zve
za očitno zelo malomarno napako v zvezdah
ki naju je prikrajšala za par skupnih stoletij
niti
kupovati zlate ribice in jo revo stradati
do onemoglosti da nama izpolni vsaj eno od pripadajočih
treh želja
