Vzhajam s soncem.
Nežni dotiki, mehki poljubi.
Vabi me v svoje zavetje,
v svoj sočen objem.
Obljublja,
me nežno snubi.
S prsti pleteva kite.
S pogledi polniva tišino.
V lenobnem poplesovanju teles,
postaneva eno.
Počasi se taliva.
Z vsakim vdihom,
svetiva močneje.
Ihtiva iskre žarke poldneva.
Topiva se skozi žlahtno,
modrino oceanov.
Brezskrbno toneva,
proti dnu morskega grebena.
Skozi srce morja,
zopet nazaj.
Hrepeneče vstajanje,
v nov prvi maj.
ČAJANKA
Kako te grdo zaskali,
zapeče v srcu,
ko začutiš toplino objema.
Ko uzreš iskreno ljubezen
starega para.
Otroško ročico, v njej
štiriperesno deteljico.
Rjovenje starega leva,
ko ga vlečejo za rep.
Izliv oči mlade čarovnice.
Nebogljen otrok, štrigla, tišina.
Črnina, postrežena v porcelanasti šalčki,
s srebrno žličko in kocko sladkorja.
Poskus sreče ubij v kali.
Ljubeznivo drži otrokovo glavo
globoko pod vodo.
Ne budi kraljice otopelosti,
Glej, kako mirno sanja.
PRAPROT
Skozi puhle liste mlade praproti
iztegnem roko.
Čutim lahno bitje srca.
Plitko, nejasno ihtenje.
Dotik rosnih kapljic
na konicah svojih prstov.
Brišem solze, jih zaustavim s svojimi.
Okoli naju bel vzpenjajoči se dim.
Burni veter, v zasedi.
Skrbno bdim nad njo.
Jo tolažim, da ne ostane sama.
Ko se zbistri,
se mi počasi preda.
Čutim vsako njeno misel,
neuslišano hotenje.
Pograbi me, padem vanjo.
Okoli, le še dim.
SRCE
Žganje in pomirjevala si sežeta v roke,
Obliva me lenobna toplina.
Pretakam se kot kri,
spet se kotalim v maminem trebuhu.
Lebdim nekje v vesolju.
Čudež mehkobe in spokoja.
Nenadna bolečina,
ostra kot metek, izstreljen v meso.
Penetrantno kljuva.
Sopem, znoj premoči vsa oblačila.
Drgetam, srce se pripravlja
na polet v vesolje.
Skušam se pomirit.
Hlastno zajemam zrak,
da ga le ne zmanjka.
Kad napolnim s kockami ledu.
Naložim še več pomirjevala.
Vrti se mi, pulz vztraja pri 150.
Daj, razpoči se, če te je volja.
Razlij se kot zarodek po umazanih tleh.
Vojna, ti ali jaz?
Kdo je bolj vztrajen, neizprosen?
Nudim ti dom in ti me goljufaš?
Na koncu izdaš za novo telo.
TVOJ PREDRAGI NAJEMODAJALEC
Pozdravljeno, telo,
naj se ti predstavim.
Sem tvoj lastnik, najemodajalec.
V tem življenju imaš srečo,
najino sodelovanje ne bo prav dolgo.
Namreč redno te bom zalival z žganjem,
dimil s cigareti,
hranil s hrano, podobno plastiki,
in se vztrajno zmrdoval, nad tvojo okornostjo.
Pričakoval bom popolno delovanje vseh funkcij,
čeprav bom za to naredil bore malo.
Ko boš začelo pešati,
te bom peljal k strokovnjakom v belem.
Napojili te bomo z zdravili,
kot za šalo prebodli s cepivi,
izvedli marsikatero bolečo operacijo,
in to le zaradi kakšnega dodatnega leta
zavestnega sprenevedanja.
Naposled boš omagalo.
Pričakoval bom nemudno reklamacijo
in te zamenjal za lepši in bolj moderni model.
