(* 19. september 1928, Slime pri Omišu – † 23. maj 1971, Krk, Hrvaška), pesnik, kritik in literarni zgodovinar. Končal je klasično gimnazijo v Splitu in študiral književnost v Zagrebu. Od leta 1959 je bil asistent na Katedri za starejšo hrvaško književnost na Filozofski fakulteti v Zagrebu in potem v Lonu in Londonu lektor in profesor hrvaščine. Nanj je močno vplivala smrt treh bratov na hidroelektrarni na reki Cetina. Leta 1967 je podpisal Deklaracijo o nazivu in položaju hrvaškega književnega jezika. Umrl je v letalski nesreči na otoku Krku. Pupačić je bil urednik literarnih revij Krogi (Krugovi) in Književnik.
Publikacije:
KIŠE PJEVAJU NA JABLANIMA, pesniška zbirka, Lykos, Zagreg 1955
CVIJET IZVAN SEBE, Pesniška zbirka, Zora, Zagreb 1958
MLADIĆI, pesniška zbirka, Društva književnika Hrvatske, Zagreb 1955
OPORUKA, pesniška zbirka, Bagdala, Kruševac 1965
USTOLIČENJE, pesniška zbirka, Znanje, Zagreb 1965
MOJ KRIŽ SVEJEDNO GORI, pesniška zbirka, Razlog, Studentski kulturni centar Sveučilišta, Zagreb 1971
