1. januar 2000 – III. letnik
Iz Kaosa smo prišli. Svet se vrača vanj. Kozmos pa je red.
Čvrsto na zemlji, a stopaš v astralni svet – to je umetnost.
Pozejdon je bog morja. Vlada mu Mesec. Njun suženj – vodnar.
Kozmos bi spoznal? Brez stika s svojo zemlji? Odloči se že!
Zemlja, ogenj, zrak, voda – prasnov vesolja. Brez njih – smo smrt.
Luna ponuja Zemlji štiri obraze: dva Krajca, Mlaj, Ščip.
Noč polna lune je nevarna tatovom in še – poetom.
V mesečini ščip in zvezde posojajo meglicam srebro.
Sanjam o Zvezdi in o svetlem otoku. Daleč sta oba.
Moja Venera ves moj okenski ekran modro obarva.
Na Rimski cesti promet varno ureja semafor – Sonce.
Mesec – nočni svat v Zemljin mir posega rad – z oseko, s plimo
Zahodno Sonce preko nebo pozdrave Vzhodu pošilja.
Lunine mene – igralke, koledar pa – vrtljivi oder.
V Luni je kovač – zemljanom – mesečnikom usodo kuje.
V vesolje ujet v mojo začetnico vpet si večno moj – TE.
Stomilijardno čredo zvezd Galaksija ponoči pase.
Horoskop – igra z nebesnimi znam enji. Karte. Za ljudi.