1. september 2012XV. letnik
Več vem, bolj nevednim zavidam.
Nekoč sem imel upanje, danes imam spomine.
V svetu barab je barabsko biti pošten.
Svet se je obrnil na glavo, pa častimo te, ki so prodali čast!
Prednosti revolucije ne odtehtajo pomanjkljivosti evolucije.
Svoje duše so davno prodali. Sedaj trgujejo z našimi.
Vse bolj se mi obujajo svetli spomini iz temne preteklosti.
Naša demokracija je kakor hruška. Tepke bingljajo z vej.
Cenim svobodo. Žal si je ne morem kupiti.
Ovni so vselej na čelu. Tudi ovce so vselej za njimi.
Politiki živijo od obljub. Mi krepavamo od življenja.
Sklicujejo se na našo voljo, mi pa smo vse bolj brezvoljni!
Nekateri bi dali boga v šolo. Čudno, sem mislil, da že vse ve.
Nikdar mi ni bilo jasno, kako je moč v imenu božje ljubezni izkazovati slepo sovraštvo?!
Med pametnimi ljudmi je malo cepcev. Med cepci so večinoma pametni.
Je pošten! Vselej pove, kar misli. Le misli ne vedno enako.
V poplavi odrešenikov tonejo odrešeni.
Ponujajo nam sanje, dajejo pa sranje.
Želijo biti cenjeni, a so le – precenjeni.
Na trenutke nas rešuje leva, spet drugič desna. Le kdaj bo glava prišla na vrsto?!
V pomanjkanju ljudi izumirajo ljudožerci.
Pri mnogih je edina razlika med prej in sedaj v tem, da so bili v prejšnjem sistemu ničle brez položajev, medtem ko imajo v sedanjem položaje.
Baje nam delajo slabo zato, ker nam želijo dobro!
Dober politik ve kdaj mora oditi. Naši bi ostali za vekomaj.
Obogateli so čez noč. Ni čudno, tema marsikaj skrije.
Roka roko umije. Četudi sta obe umazani.
Če bo šlo tako naprej, bomo prišli še bolj nazaj.
Ne, mi ne bomo ne Grčija, ne Madžarska! Mi imamo svojo zgodbo o uspehu.
Jebati bi vas bilo treba! A kaj ko ste se že tako preveč namnožili.
Bi se radi spravljali? Pa se dajte, že enkrat, pospravite se!
Se še niso odločili, kaj je bolje za nas. Zaenkrat so ugotovili zgolj zase.
Rad imam goveji jezik. A ne tistega izza mikrofona.
Najbolj so profitirali pastirčki. Nekoč so imeli kravico, dve, danes pa ne morejo prešteti svojih goved.