Zlato lesketanje v jesenskem morju čaka pristanek bele ptice.
Val z vetrom tango pleše, buči ob skali in betonski plaži.
Žarki sonca vstopajo skozi krošnjo, ponižno sklonjenega bora in
čakajo na izgubljeno dušo, ki pravkar tava v črnem krogu žalosti …
Ali morda veš, kakšna je bolečina razburkanega vala, ki trešči ob skalo?
Čutiš napor sklonjenega bora?
Ali morda brazgotine v načeti betonski plaži?
Čutiš čas, skozi katerega ostrina vetra hladi naša srca?
Počasi zapiram oči.
Prepuščam se nežnim dotikom sončnih ročic, ki me grejejo in ovijajo
v občutek varne topline, podobne vsemogočni ljubezni.
ZMENEK
Dani se in ti me ponovno vabiš v svoj objem.
Pripeljal si se na krilih žvrgolečih prijateljev.
Piješ jutranjo roso in strpno čakaš moj prihod.
Še zmeraj ležim in poslušam šepetanje vzglavnika.
Obljublja mi zgodbe jutrišnjega dne.
Ti poznaš mojo radovednost in le edino ti veš,
kaj je močnejše od nje.
Tvoj Objem.
Zato sem tukaj, sama pred teboj.
Ne morem se upreti.
Tvoj objem je topel in znan kot stara krušna peč.
Božaš mi obraz.
Prežemaš mi telo.
Srkam tvojo energijo in opijam se z njo.
Ovita v zlate žarke potujeva v svet rožnatih poljubov.
