Ko je dopolnil sedem let,
mu ded je češnjo daroval.
Naj zeleni, naj zacveti!
Čez leta sadje boš obral.
Spet je minilo sedem let.
Bogato češnja je rodila.
Bil srečen dan je za oba,
ker želja se je izpolnila.
Mlad mož iz vnuka je postal.
Da ljubi jo, ji je priznal.
Obljubil, vse bo z njo delil,
kot češnje te, dokler bo živ.
Je krošnja letos vsa rdeča,
med vejami pa smeh otrok.
Pod njo pradedek zoba češnje,
je gost darila lastnih rok.
KAMEN
Deroča reka mi je gladila obraz,
in kamni so ostrino mi pobrali.
Ko spet na bregu v produ obtičim,
se vprašam, sem to sploh še jaz.
Odsev gladine kaže tuj obraz.
ZIMZELEN
Misli, bele snežinke,
ledeni kristali.
Sneg naokoli.
V meni mrak,
hlad, mrka tišina.
Zimzelen
pod belo odejo
vzdihuje:
Zima je, zima.
BREG GORI
Breg gori v jesenskem žaru,
bukve so v plamenih.
Vmes pa bori, temne smreke,
kot posmeh jeseni.
Kot, da njih se čas izogne,
smelo zelenijo.
Bukvam, ki med njimi so,
ognja čar pustijo.
DOTIK
Objem, poljub v slovo.
Samota
naju spet bo zagrnila.
Ljubezen brez besed
se tiho je izvila,
za kratek hip.
Ta nežnost in poljub
je bil dotik
metuljevega krila.
BARVE
ZELENO
Zeleni metulji na vejah,
zeleni obeti pomladi.
Zelene livade začetkov.
zelene obljube.
Zeleno ob soncu le vznikne,
zelen je gozd.
V zelene spomine ponikne
zelena mladost.
RDEČE
Rdeče sanje,
rdeča preproga
občutkom.
Ugriz
v rdeče jabolko.
Kaplja krvi,
rdeč srh greha noči.
Rdeče rože venijo.
Trni rdeči…
Rdeči občutki temnijo.
RUMENO
Rumena zarja jutra,
rumene misli.
Odhajam.
Odhajaš?
Odhaja.
Rumeno, rumeno…
Rumene noči,
zore in dnevi.
Vse potemni.
So jutra, zore več ni.
Ostane
rumena zgodba
za rumeni tisk.
BELO
Krhka snežinka na dlani,
ivje na veji - okras,
bela marjetica v travi,
papir brez odtisa,
megla,
na nebu oblak.
Belo za svetel začetek,
ko dete priveka na svet.
V belem cvetoča nevesta
in postelja bela
ko zadnji moj vzdih
slišal bo svet.
