In ko rečeš povej mi pravljico
takrat se asparagusove niti podprejo in poslušajo
tista o treh prstanih je najlepša
pocukaš me za rokav
pridi topla soba naju čaka.
* * *
Padla je žlica
pa veš
da so se zmotili
župnik je rekel
da molitve niso bile več dobre
in da vernikov več ne potrebuje.
* * *
In kaj naj zdaj
se živa zakopljem
ali naj počakam da me drugi.
Nič ne izginja
žal
pa si obljubila
to veš.
Okvirjev ne bo.
* * *
Ti si rodovitnost
jaz graciozna pozeba
in
tvoja vedomka
vabljenj.
Nočem da bi
v mraku zbirala skorje od prej
in obračala dlani.
Tako sedaj veš.
* * *
Z prsti otroka pobrano
šivankaricam in krojačem podano
narcisom ukradeno
in od usode štrafano.
Ko bi imel tako dolgo roko
da bi snel sonce z neba
za naju.
* * *
Takih ljubezni ni več
da bi od lepot bolelo.
Včasih
so minute pomenile hrepenenje
ure neskončnost
leta pozabo.
* * *
Spim z obvezami
nočem da greš z menoj do starih spominov.
Ni več tvojih in mojih ljudi
ujeti svetlobe je težko
veliko cvetov oveni do takrat.
Ohrani jih
redki to znajo.
* * *
Regratovi listi izbirajo besede
sogovorniki medbesedni čas.
Med enim in drugim zamahom ptice s krili
je bila pomlad.
Kakšno je rabljeno blago?
Katerega leta smo fant moj?
