TIHA ŽELJA
Haiku in senryu

* * *

Končno
sem se nasmehnil
svojemu strahu.

* * *

Gledam sliko.
V meni bo,
ko bo moja.

* * *

Prekipel sem
v lastni
nemir.

* * *

Tvoja svetloba
mi je prinesla
nasmeh lahkote.

* * *

Drevesa
nočejo učiti
skozi okno.

* * *

Tišina
povezuje
nepovezano.

* * *

Zapremo vrata.
Potem lahko
spet gremo.

* * *

Veselje
je navdih
za nova tveganja.

* * *

Čas valuje
s čolnom
na reki.

* * *

Roža
kipi
v nebo.

* * *

Tako veliki smo,
da ne vemo
ničesar o sebi.

* * *

Čisto počasi
počivati.
In vse bo narejeno.

* * *

Glasba razteguje
trenutke
v nedoumljivo neskončnost.

* * *

V zvokih trobente
sem začutil
toplino človeka.

* * *

Življenje
je mimohod.
Čakam nase.

* * *

Sončen dan.
Temine so se skrile
na ono stran sveta.

* * *

Zagate,
kot da si jih nisem
naredil sam.

* * *

Nestrpno čakam.
Nasmehnem se.
Še bolje bo tako.

* * *

Senca stola.
Kdo sedi
na njem?

* * *

Čas valovi
med čermi
in prostranostjo.

* * *

Usode se odločajo
v majhnih,
nehotenih mislih.

* * *

Roža
v soncu.
Počiva in dela.

* * *

Če trpim ali se veselim,
je v moji duši
vedno enako.

* * *

Vračanja k sebi
počasi
uravnavajo ritme.

* * *

Zjutraj se napijem
sončnih žarkov
za lep dan.

* * *

Vse delam
do popolnosti.
A le do pol.

* * *

Pričakujem
klic
in sanjam naprej.

* * *

Za srečo
je dovolj,
da jo prepoznamo.

* * *

Že ves dan
v meni vse dela
samo od sebe.

* * *

V roži
razločim
čudež sveta.

Iz knjige Tiha želja