Ne iz tebe, ne v meni, nekje vmes med nama, kakor med vrsticami, v medprostorjih črk, vzletavajo nove misli.
Med nevidnimi srečanji na novo se spočenjajo, v svežih jutrih izbrane, v poldnevih nama dozore misli nedoumljivih svèti.
Iz naših cvetnih gajev, s tvoje večno zelene lipe, skozi jasno king’s blue, nad srebrninami mesta lepote živih sanj lebdé.
Ne iz tebe, ne v meni, temveč nekje med nama, med torami, povedanega, med ozkimi precepi želja nama vznikajo pomladi.
