Vsak dan si v gosteh, kjer neopazno predte položi zadnji kos kruha, gostitelj.
Dvoje premogov njegovih oči dlani ti ogreva, ko zopet odideš, v oglje zgori.
Mrvice zberi v predpasnik noči, da jih za belež zamenjaš tedaj, ko ni več kam iti v goste.
Izbo prebeli, jo pražnje opravi, odvij iz poprtnika svoj krajec kruha - gostitelj, da pogostiš
tega, ki trka na duri.
NE MOREŠ RAZPIHATI VETROV NA STREHE H GOMILAM, DA ZAUSTAVIŠ TROSILCE CVETOV.
PRED RAZGREBLO PRSTJO SE ČEŠNJA OSUJE V SEJALCA STOPINJ K SOTOČJEM POGLEDOV.
KO TI BREZVETRJE KAMEN NA LICE OBRNE, PRI ŽEJNEM STUDENCU ZAJEMI V PRGIŠČE.
KOLIKO ČASA BOSTE PREBIRALI ZBRANIM BESEDE OČAKOV IZ ZVITKOV,
ČE SO NAROČJA ŽEJNA SKLENJENIH ROK IN SVEČNIKI GOLI V MRAKU.
TKALCEM OBLAKOV POJEMA PREDIVO ZA BELE TRAKOVE KROPILCEV GOMIL.
RAZDELITE HLEBCE V ROKE PREOSTALIH, KO ŽANJCI ODLOŽIJO SRPE V KOT.
ČISTILCE ČEVLJEV VZEMITE S SEBOJ, KER BODO DOLGO DONELE KROPILNICE CEST.
V IZBAH TEMAČNIH NAJDETE JIH SLONEČ OB KRESILIH, DA NATOLČETE Z NJIH OGNJEV DEŽEVJA.
NA LISTIH, RASLIH IZ STEBLA STOJE. PRIDEJO ISTI ČEZ MORJE?
POMULJENE TRAVE NASULE SO ZRNJA V SKODELO. MERNIK, POVEZNJEN NA ŽITO DREMOTNO.
SEJALEC Z ZAKRITIM OČESOM, ALI SI BOS? VRZI PO DOLGEM, VRZI POČEZ, VRZI PRSTI V RAZPOKE — BERAČICE ŠUMENJA.
KAKO BO ZAPRL NEBO - POGLED V ZRCALU? VEJE RASTEJO SKOZI OBLAKE.
BESEDE V OREHIH S TOLKAČI NE STRO. KAMNOSEKI MOLČE SPODJEDAJO BREG, KO KLIJEJO BILKE.
HLEBEC IZMAKNEJO IZPOD NJENEGA PLAŠČA. BODO ZVRHALI SVOJA PRGIŠČA, ČE SO PRED ZORO ODŠLI RAZKLENJENIH ROK?
KOLIKO PESKA JE V URI HODA, KOLIKOR MRVIC V KOLAČU?
KRUŠNE SLEDI POZOBLJEJO PTICE, UJETE V NOČI ŽITNIH TATOV.
BELA GOSPA IZTEPA SVIT NA ZAPLATO SVOJEGA PLAŠČA, DA VRNE NANJO UKRADEN KOS KRUHA, VBOGAJME ZANJE ODLOMLJEN PRI MIZI POVABLJENIH.
OBLIČJE ANGELA MED ZRUŠENIM OBOKOM.
KAMNORISCI POBIRAJO OPLESKOVE DROBTINE. V MESTU POPRAVLJALCA HIŠE GOSPODOVE SO RAZVALJENA OGNJIŠČA.
PTICE BREZ NAPUŠČEV TAVAJO PO SLEDEH BREZDOMNE JATE, S HVALNICO POD ZAKRPANIMI KRILI.
NAJDEJO POTI K IZDIRALCU TRNOV? ROŽAM STEBLA PRIVEZUJE, DA LAHKO ZA SONCEM ZRO
NA ANGELSKI POLJANI.
Nabiralke šibja so iz Rake šle. Prstenim oljenkam netilo je pošlo in mesto je tema ovila.
Jih še slišite v izbah zreti na razpelo? Ivje na dlaneh z nizom jagod so prepletli.
V plaščih, s strešniki pretkanimi, gredo mimo gole hiše. Zapozneli žled na sklonjenih postavah.
S polnimi naročji hoste stopajo po ozki gazi iskat zbiralke dračja.
TRETJI ČLOVEK ZAGRNIL JE SPOMIN S PEPELOM.
V ZVEZDNEM OGLJU POSIPANEGA LICA VZHAJA NOČ.
MERILEC BIBAVICE ZENIC SOLZE PRESLEPI.
MOLK POLAGA NA PERESA MISLI.
NE PRILETE NA JUŽNE NABREŽINE.
V SKRINJI SKRINJ LEŽI ZLATA MASKA TRETJEGA ČLOVEKA.
SEJALČEVO ZRNJE, ZMLETO V MEKINE, SLEPI IMAJO POVITE DLANI. KDOR JE PRIŠEL, NE ODIDE, KDOR JE ODŠEL, NE PRIDE NAZAJ.
KJE STE KLESARJI TIPAJOČIH MOLILCEV? BEREJO Z LEVE, BEREJO Z DESNE, ŽENE V ČRNEM NA PRAGIH STOJE. OB SVITU OSTAJA V TEMI ŠAKALOVA SENCA.
V KRIKIH OD ONDOD UZRO SE. BLIZU JE ČAS MOLČEČIH GOVORCEV. POSTRGALI SO BELEŽ S PODOB, DA POPIŠEJO, KAKO KALI SEME V PUSTINJI.
NAJ POREČEM TVOJEMU ANGELU, DA ZATE ZAJAME MIRU, KO TI BO MISEL PRETEŽKA?
NAJ MU POVEM, DA STRAHOMA SNIDENJA ČAKAŠ?
NAJ MU PRIŠEPNEM, DA PREŽENE, KAR BEGA TVOJE SRCE?
NAJ ZAUPAM, DA IŠČEŠ ISKRENO NJEGOVE POTI?
LE TO GA POPROSIM, NAJ STOJI TI OB STRANI!
V ROBOVIH KROŠENJ SE ČAS BOJI TRIKOTNIH SENC IZROPANIH GROBOV.
MRAK USLOČA KVIŠKU SEGAJOČE VEJE, DA Z NJIH SESTOPI TLAKOVALEC PESKOV,
OKLEŠČEN V PALICO POPOTNO ZENICE RIŠE V SLEDI H GRENKEMU STUDENCU. SE VRŽE VANJ,
DA VODO ZASLADI SLEPI KARAVANI NA POTI IZ DEŽELE TRIROGELNIH OBLAKOV V PESKU.
Ko švisne čez ravan, se peščena bibavica zdrami v stopinjah kamnov.
Kotalečim balvanom mesec beli mah v gladka lica.
Iz sipkih brazd sledniki pobero presušene rogovile.
Šli so tod, povedo jim prodnati poljubi ponošenih dreves.
Pritlikavi viharniki sezujejo galoše skalnih borov,
v kamnatem koraku, med pečino in drobirjem.
VELIKA KIJEVSKA VRATA ZAPAH ZA ZAPAHOM ODPIRAJO V UDAREC NA GONG.
OB VZNOŽJU: POHOJENI KRUHKI. - NE OPAZIJO SOVE MEŽIKATI V SPANEC NOČI.
NA TNALU STAVNICE VZLETAJO JATE V ČRTOVJA.
BOŽJI STOL JE RAZPET MED JUTROM IN MRAKOM.
KO OBLIČJE RAZPETEGA KROTKO ZRE VATE, VSTANE PRED TABO POGLED UGASLIH OČI
IN ZADRHTIŠ, KER JE BREZ NJIH HLADNO OGNJIŠČE.
PRISLUHNI, MESTNI KLICAR ŠTEJE URE NAZAJ, KO V ZVONIKU BIJE DVANAJSTA.
S PODKOVANIMI ČEVLJI HODIM PO PIŠČALIH.
POSLIKANI GLASOVI UJELI SO METULJE URINIH KAZALCEV.
NA VEKE SEDAJO, KI TEŽKE SE SPUSTIJO.
Z GUBO LASNICO SPETA JE V OKVIR ZABRISANA PODOBA.
UPADANJE GLADINE SESTRE MOLKA
BO NAPOLNILO DLANI Z DIHOM POZNEGA POLETJA, DA IZTRESEJO PEPEL ČEŠNJE
NA POGORIŠČU HIŠE IZ DREVES.
S KRESILNIKI PRIŽIGA DNEVE NEPREŠTETE.
SLIKARJEM OGNJEV OLJA SO POŠLA
IN UTRUJENA PREROKOVANJA UMOLKNILA V ODMEVIH.
KRISTALNA JUTRA RAZCVETAJO LEDENE ROŽE
V ZENICAH - VEDNO NOVE, VSELEJ ISTE.
ZVEZDE ZA UTRINJANJA IN ZA SIJANJA.
SVETILKAR S KREMENČASTO DLANJO
PO SVODU GRE PRIŽIGAT SVOJA OGLJA -
VSELEJ ISTA - VEDNO NOVA V ZENICAH.
TAKŠNIH, Z RUTAMI JE MALO ŽE V NAŠIH TRGIH,
POLNIH GUB IN RASKAVIH DLANI, JE MALO V NAŠIH TRGIH,
SKLJUČENIH V TLA, Z OČMI NA TRAVNATIH BREGEH,
JE MALO V NAŠIH TRGIH. LE NEKAJ JIH SEDI V KLOPEH,
S SREBROM V LASEH POD RUTAMI - IZ NAŠIH TRGOV.
