(* 18. avgust 1905, Žaga, † 16. december 1968, Maribor), učitelj, pisatelj, prevajalec. Oče Jože Hudales je bil v državni službi vodja carinikov, mati Marija glasbenica, brat Zoran Hudales mladinski književnik. Pred prvo svetovno vojno se je družina preselila v Gorico, kjer je obiskoval osnovno šolo. Ob začetku vojne leta 1914 je družina izgubila vse premoženje so se preselili v Rečico ob Savinji, nato v Ljubijo pri Mozirju in v Okonino pri Radmirju. Na celjski gimnaziji se je šolal leta 1918 in se nato vpisal na mariborsko učiteljišče, ki ga je končal leta 1924. Prvo učiteljsko mesto je dobil v Kapli na Kozjaku in tam vodil tudi pevski zbor. Tam se je poročil z učiteljico Hedviko. Imela štiri otroke: Zoro Hudales (publicistka in pisateljica), Jožeta Hudalesa (učitelj, pisatelj, kipar in slikar), Oskarja Hudalesa ml. (mladinski pisatelj). Leta 1928 ju premestili v Šmartno ob Paki. Začel je pisati publicistične članke za časnik Učiteljski tovariš, postal komunist, zaradi česar je imel težave z oblastmi. Bil je dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Po okupaciji leta 1941 so ga Nemci zaprli, mu javno požgali knjige in ga z družino pregnali v Srbijo, kjer se je vključil v NOB. Po osvoboditvi je delal v redakciji Borbe. Vrnil se je v Maribor in delal kot šolski nadzornik na republiškem prosvetnem ministrstvu. Pomagal je pri organizaciji mariborskega Radia, Študijske knjižnice, med nastajanjem založbe Obzorja pa je bil njen upravnik. Po resoluciji Informbiroja je bil izključen iz Komunistične partije Jugoslavije. Umaknil se je iz javnosti. V Mariboru je po njem poimenovana ulica (Hudalesova ulica).
