Govorim ti o dogodku, ki ga poznaš,
da so me moji ljubljeni v stiski
pred svojimi očmi pustili
reševati neznancem, ne zato, ker bi ljubili sebe
ali tebe ali mene, marveč ker ljubijo
neznance, oni sami pa me niso rešili.
Prosim odpusti meni, ker sem spregledala,
In odpusti njim.Tokrat jim nisi poslal neznanca.
Za mojo stisko.
VI.
Zdaj vem, da ni nič narobe
drugim pokazati svojo stisko.
Pokazati jo ljubljenim. Vsem
nam je kdaj hudo, vsi kdaj trpimo.
Zato bom na široko odprla vrata,
ko pride kdo, da vidi mojo stisko.
Povabila jih bom, da vstopijo in rekla:
dragi moji, na smrt mi je težko –-
a dokler si ti ob meni, ne rabim nikogar drugega.
Dovolj sem močna zate in zase.
