O Helios,
zakaj te črna noč zagrinja?
Zakaj ne ustavi se stopinja
tvoja, ko čez nebo veslaš?
O Helios,
zakaj svetlobe nam ne daš
dovolj, le toliko, da vemo,
da še obstajaš?
O Helios,
se slepo
za obzorjem skrivaš
in le redko k nam prihajaš,
svojo luč drugam razlivaš,
jaz pa čakam nate
in na tvoj svetleči voz.
O Helios!
O Helios!
