Ovija se, nehote, okrog tvoje pesmi,
njene duše, in bistva Nekoga. Razodeva
se v tebi samem, le tam čaka na resnico.
»Veliko resnico, za veliko laž...«
Obrnem se... Obrnem se na drugo, edino –
drugo stran...
Kjer me čaka. Moj drugi jaz, moje bistvo,
moj odgovor, moje vprašanje, najino vesolje,
zanj, za druge...
