Pošiljam ti obljubljeno poročilo, vendar se ti opravičujem, ker ti no« moren hkrati poslati tudi referata. Oddal sem ga organizatorju - in bil je v enem samem izvodu. Bo objavljan - poskusil bom dobiti fotokopijo - tudi v Književni besedi (BG). Pogovoril sem se za cel kup poslov, če bodo dobro stekli, sem zelo zainteresiran, da se v Strugi pojavim tudi naslednje leto - verjemi mi, da ne zaradi užitka ali pohajkovanja. S Klečem sem se zelo dobro razumel, cel kup ljudi pozdravlja Borisa (Baudka, op. ur.) in tebe. V splošnem bi rekel, da mi je bilo všeč - kar zadeva vzpostavljanje stikov in vpogled v poezijo mlajših avtorjev - , bilo je organizacijsko precej razbito, ampak še kar znosno. Ne vem pa, zakaj pesniki toliko pijejo. Si lahko predstavljaš, kako mi je bilo ob popolni abstinenci!
Ker naslednji teden potujem, se bom oglasil takoj po vrnitvi v Maribor - tj. nekje po tretjem septembru zaradi tistega okrog Književne mladine.
Še nekaj te prosim. Zaradi zamude letala sva morala s Klečem po- daljšati let do Ohrida - karte sem plačal jaz (600 din). Prosim, če bi mi lahko ta denar povrnili - če se seveda to da. Bilo je res nemogoče narediti kaj drugega, saj nisva imela nobene zveze z organizatorji (v Skopju sva bila okrog. devetih zvečer).
S pozdravi!
Maribor, 24/8-79
P. S.: Se zahvaljujem RK ZSMS!
II
Poročilo o udeležbi na festivalu Mlada Struga *79
V Strugo sem pripotoval 18. avgusta. V nedeljo (19.8.) je bil samo sprejem, delo se je pričelo šele s ponedeljkom, sodeloval sem v simpoziju o rodoljubnih čustvih v poeziji mladih avtorjev kot član delovnega predsedstva in z referatom o angažiranem in političnem pesništvu. Verjetno bo referat objavljen v kakšni publikaciji Književne mladine Makedonije. Popoldne smo potovali na branje v bližnjo karavlo, zvečer smo poslušali panoramo mlajše srbske lirike. Vključili so me v delo žirije za nagrado Mlade Struge in v torek sem prebiral cikluse, ki so jih mladi avtorji poslali na razpis. Seveda sem kot član umaknil svoj ciklus. Med kandidati za nagrado je žirija enoglasno izbrala beograjskega pesnika Duška Novakovića. Po prireditvi, na kateri so brali pesmi vsi udeleženci festivala, sem kot predsednik žirije izročil nagrado. Zaradi dela žirije se nisem mogel udeležiti dopoldanskega razgovora o medrepubliškem sodelovanju.
V sredo smo potovali na Pelister na mladinsko delovno akcijo, kjer smo prebrali brigadirjem nekaj pesmi, zvečer pa smo sodelovali na branju poezije V skopskem mladinskem kulturnem centru. Vrnil sem se v četrtek zvečer.
Ves čas festivala sem bil v stikih tako z mladimi avtorji, prisotnimi kritiki in organizatorji. Prenašam željo organizatorja, da se poezija mladih z natečaja (to leto je bila zalo kakovostna) popularizira v mladinskem tisku. Prenašam tudi željo mladih avtorjev za trajnejšim sodelovanjem v obliki prireditve zveznega zna čaju v Sloveniji - treba se je nekako oddolžiti za ugled, ki ga ima v drugih republikah mlada slovenska poezija. Dogovoril sem se za nekatera konkretna sodelovanja in prevajanja, vendar bi želel, da se v okviru nastajajoče organizacije Književne mladine izoblikuje skupina za medrepubliško sodelovanje, kajti zmožnosti enega samega človeka so prav gotovo premale za tako obsežen posel.
Menim, da je bil obisk zelo uspešen.
Marjan Pungartnik
Maribor, 24/8-79
III.
POVELIČEVANJE SVOBODE IZ LEŽEČEGA FOLOŽAJA
Vseh pet dni, kar smo jih udeleženci festivala poezije Mlada Struga 79 preživeli v struškem hotelu Drim, je receptor vsaj pet ur dnevno vrtel Klateža in princeso in "luda noč” se nam je zajedla pod kožo. Nora noč, ko nam je Joan Flora s slavnostnim rjovenjem na kakih sto metrov recitiral svojo Marijo iz Mola; in potem še z dvorišča celemu hotelu kakor v nekakšnem gledališču, kjer so lože razsvetljene, oder pa zatemnjen. Nore noči in vino, ki je v mnogočem opredeljevalo te dneve.
S Klečem sva pripotovala tja pomirjena - spravljena. Združilo naju je šesturno čakanje na beograjskem letališču. Pred tem sva se namreč smrtno sovražila. Z ravni letališke restavracije sva razgnala sume glede kritike in nobenega kosila ni bilo potrebno plačati, da sva spremenila mnenje drug o drugem. V Strugi sva našla še Berto Bojetu in njeno dekadentno Jožefino (iz pesmi). Berta je brala Pirjevca, kadila in pila lozovačo in njene usodne oči so bliskale sem in tja in nasploh je bila zagonetna.
Zjutraj je ves hotel dišal po vrtnicah, pol ure so snažilke letale sem in tja z razpršili in preganjale slabe duhove prejšnjega dne. Tako se je vsak dan začel znova in vse je bilo izbrisano.
Potem: koncert tetovskega mladinskega zbora s slavnostnim odpiranjem Mlade Struge 79. Za uvod: sprejem. Potem recital revolucionarne poezije z naslovom "Pojem o domovini". Zanimivo je vedeti, da je bilo najti med avtorji teh revolucionarnih pesmi tudi Blaža Ogorevca, Matjaža Hanžka in Milana Jesiha. Tem trem domovinskim in revolucionarnim pesnikom kličemo še na mnoga leta!
Kaj smo slišali na simpoziju o "domovinskih čustvih v ustvarjanju mladih": od resnega uvoda Veleta Smilevskega, literarnega kritika in podpredsednika makedonske Književne mladine, poetičnega govora Ljiljane Dirjan, ki se je na ta način izognila evforičnemu povzdigovanju domovinskih čustev, očitka nekega mladega makedonskega pesnika, da so mnogi uporabljali to zvrst pesmi za pridobivanje političnih točk, vprašanja Bratislava Milanoviča, ki je bil delovni predsednik tega simpozija, o temeljih takega angažiranja, moje teze, da je potrebno raz- rešiti odtujeno domovinsko zavest v odnos do skupnosti in človekovega rodnega bistva, do širjenja teme na makedonsko prozo, ki se je v zadnjem času začela ukvarjati z vprašanji makedonske ekonomske emigracije.
Popoldne smo brali po okoliških karavlah in tovarnah. Osrednja prireditev tega dne je bila pravzaprav predstavitev mlade srbske poezije z uvodom Dragana Lakičevića. Publika je bila gladiatorska in tako je punkovski Milan Komadina lahko z nekoliko debilnim hehetanjem, s skomigovanjem z rameni in nasploh z zehanjem prodal marsikaj. Đorđević, Novakovič, Zubanovič in drugi so z manj glu maške spretnosti in z večjo dozo intelektualizma ostali zadaj. Nasploh so se javni nastopi spremenili v glumaštvo, v predstavlja nje domislic in nekoliko ciničnega odnosa do publike, ki je sprejemala ravno ta nivo. In punkovič Komadina je zvečer z barabinsko predrznostjo pripravil šovinistični izpad in ne vem, če je bilo vino samo alibi ali pa je bilo vse skupaj samo zaradi popite Smederevke. Pristali smo na plaži, kjer je bilo tako temno, da je Berta celo zgrešila klasično slovensko terco.
V torek zjutraj se je sestala žirija, ki sno jo sestavljali Vele Smilevski, albanski pesnik in literarni kritik Ismet Markovič in jaz. Mlada Struga namreč vsako leto razpisuje natečaj za najuspelejši ciklus pesmi in nagrada sestoji iz stotih jurjev in dvojezične izdaje knjige. Bilo je dosti tehtanja, kajti bilo je dosti izenačenih kandidatov. Ko sem popoldne v Ohridu srečal Duška Novakoviča in mu sporočil, da je zmagovalec letošnje Mlade Struge, se je za mizo, kjer je sedel z nekaterimi drugimi pesniki iz Beograda, ozračje za nianso spremenilo. Saj je bila vino, saj so vsi čestitali - vseeno pa sem slišal, da je bilo vse skupaj "namešteno". Eh, pesniki! Kakor da smo bili na popevkarskem festivalu. Kakor da lahko obidemo vse »ključe«, ki so instrument enakopravnosti za odločitvi. Če bi že lahko pripominjali, bi edina pripomba bila, da se je žirija odločala za zelo gotovo ime. Duško Novakovič, urednik beograjske Književne besede, se odlikuje po umirjeni, precizni poetski govorici, po obrnjenosti navzven, nekako uteleša težnjo, ki jo je označil na razgovoru "domovinskih čustvih" Bratislav Milanović: kritičnost. Zvečer so na mitingu brali svojo poezijo vsi udeleženci.
Ne glede na neenakost nastopov je bilo občutiti velika nihanja a tudi pravo zmedo jezikov. Poslušali smo pesmi v makedonščini v srbskohrvatskem jeziku, v slovenščini, albanščini, slovaščini, rusinščini, romunščini (Joan Flora je navdušenje izkoristil, da je recitiral Eminescujevo pesem v jeziku Romov, v madžarščini.
Po branju so podelili nagrado Študentskega zbora za najboljšo knjigo - prvenec, ki je to leto pripadla Smiletu Naumovskemu za knjigo "Elementi" v ediciji Alfa makedonske književne mladine. Na koncu sam kot predsednik žirije izročil plaketo Dušku Novakoviču, tistih sto jurjev smo zavili v papir, ker ni bilo v roki nobene kuverte, bilo pa je slavnostno.
Vso sredo smo prebili na avtobusu - mimogrede smo se po ozki cesti povzpeli do zvezne mladinske delovne akcije na Pelisterju. Ko so se megle pri vrhovih nekoliko razkadile, smo lahko videli sneg, mimo nas so na prenaloženih konjičkih potovali brkati domačini, vskočili smo v prosti čas brigadirjev in prebrali nekaj pjesmi. Na poti proti Skopju sva s Klečem razčistila še zadnji ontološki problem v blatu, ki ga je napravilo minulo deževje, ob prodajalcih melon, lubenic, grozdja, paradižnika in drugih stvari mi je zaupal: Vem, kaj ima ovca pod repom! Padla sva si v objem, izbrisala še zadnje nezaupanje - kajti v bistvu sva oba kmečki duši, padle so vse programske pregrade.
Zvečer smo imeli kratko branje pred maloštevilno poletno publiko v mladinskem domu 25. maj v Skopju. Po tem sem v študentskem hotelu srečal v družbi ameriških občudovalk novo zvezdo slovenskega rocka - Boruta, ki je tisti večer sicer mislil, da bo zaradi ječmenčka umrl. Zadnji utrip struških srečanj mladih pesnikov je bilo razočaranje našega črnogorskega kolega. Najlepša poetesa v Jugoslaviji, čivkajoča plavolasa Violeta, mu je dala korpico. Na njena vrata je ponoči nekdo napisal: To ni ženska, to je hudičeva senca!
Na koncu: v Sloveniji nimamo niti organizacije književne mladine in niti koordiniranega sodelovanja z drugimi revijami mladih, še Probleme, ki bi lahko nosili to vlogo, hoče imeti zase skupina vase zagledanih filozofsko-literarnih starcev. Kamorkoli grem, mi pravijo, kako dobri pivci so ti in ti pesniki. Karakteristično za razdrobljeno in zasebniško nastopanje. Tudi ob naporih posameznika lahko da celovito sliko samo organizirano sodelovanje.
Glas slovenske poezije v Jugoslaviji je močan, čeprav ga včasih preglasijo pijani pesniki. Vendar kaj ni čas, da prisluhnemo tudi drugim?
