Se ti kdaj kolca, ko mi misli bežijo k tebi.
Se tudi ti kdaj vprašaš, kako je meni.
Si tam sama? Ali imaš koga?
Si sedaj srečna? Ali te teži tvoja izguba.
Kdaj pomisliš, kaj bi sedaj skupaj počeli.
Bi mogoče na kakšni, mali, leseni, samotni klopci sedeli.
Si kdaj žalostna? Ti manjka moja rama.
Si kdaj jezna, ker si tam zgoraj sama.
Ne bom lagala, da mi je hudo ker te ni ob meni.
A mogoče so vsako leto bolj lažji pogledi.
Pogledi proti nebu, proti tvoji ljubezni.
In še kar so nežni.
MOJ PIKO
Malo nedolžno bitje.
Polno igrivosti, in neskončne sreče.
Toliko časa sem si te želela.
Po tvoji družbi sem hrepenela.
A ko si končno ugledal pot našega kraja,
me je strašna trema napadla.
Kako bomo s tabo sedaj živeli.
Kako se bomo kot družina, na novo ujeli.
Ali me boš sprejel, v svojo bližino.
Ali mi boš pokvaril vsakdanjo rutino.
A bil si sonce naših dni.
S tabo smo se smejali, in jokali vsi.
Bil si kuža neverjetne, vesele energije.
Vedno so ti male oči svetile.
Bil si ravno prav nagajiv.
A vedno skrben, in pazljiv.
PRIJATELJSTVO
Ti in ti, sta mami že postali.
Ti in ti, sta svojo srečo že izbrali.
Ti in ti, ki sta mi vedno ob strani stali.
Ti in ti, ki sta se z mano veselili, in jokali.
Ti in ti sta mi svoj osebni čas namenili.
Mi dovolili biti zraven, ob vajini novi rutini.
Ti in ti, sta mi novice na posebne načine izkazali.
Ti in ti, nista pozabili na mene, ki še čakam na vajine že usvojene momente.
Ti in ti, mi nista nikoli obupati pustili.
Ti in ti, sta me vedno bodrili.
Ti in ti, ki sem vaju v srednji šoli spoznala.
Ti in ti, ki sta moj začetek in konec, prijateljskega raja.
NAŠA ZDRUŽITEV
Naša združitev, se je zgodila,
ko je mala deklica Tina, svojih 5 mesecev dopolnila.
Takrat o svetu, ni imela še nobene predstave.
Za njo so se šele začele sanje.
Takrat še ni deklica mala čutila, da bo kmalu novo družino dobila.
Da ji je mamico bolezen vzela,
in da bosta za njo, sedaj ata in mama skrbela.
Če bi takrat že vse razumela, bi bila zelo srečna in vesela.
