STEKLENI GOZD*

* (Imamo vzhod sonca na enem koncu loka; sij ali soj
v stekleni drevored, in nato konec loka, – zahod sonca!)

* * *

Sonce se vidi
V aleji dreves gozda,
Ki so iz stekla.

* * *

Sonce ždi kot krog
Sredi naročja krošnje
Steklenih bilov.

* * *

Na enem koncu
Loka sonca je vzhod
Kot vse-začetek.

* * *

Na drugem koncu
Sonca je zahodni pol;
Vidi se v tem vsem.

* * *

Gozd iz stekla je,
Svetloba odseva povsod,
Kot od zrcal vsega.

* * *

Sonce se gleda
V steklenih nedrih vsega,
Čeprav ni ona.

* * *

Kako posebno
Zašelesti ta gozd,
Ko veter maje.

* * *

Ko veter trči
Ob stekleni obraz nje,
Dekle, ki raste.

* * *

List ob list zloma,
Veter, kot da spet zlepi,
Da drevo celo.

* * *

Drevo sebi – vid,
Ko steklo kot da govor;
Sonce je urok.

* * *

Steklo je deblo,
Veje in korenine;
A cvet je pravi.

* * *

Sonce polzi po
Tem steklu dokaj gladko,
A luna – zatik.

* * *

Luna osvetli
To drevo srebrnkasto,
Da list onemi.

* * *

Polnoč, jezero;
Ob njem je drevo zrcalo;
Kodra gladino.

* * *

Vilinsko dekle
Stopa po tem jezeru;
Zrcalo pred zrcalom.

* * *

Nebni svod je tu,
Četrti izmed zrcaljenja;
Obraz vile vštet.

* * *

Lista in cveta
Se poklopijo, a list
Ni cvetu enak.

* * *

Hrapavost lubja
Je prekrita s površino
Zrcal dreves loga.

* * *

Drevo vpraša bil,
V resnici ta drugega,
ali sem jaz – ti?

* * *

Aleja sveti ob
Polnoči ob cesti tod
Kot druga luna.

NEPRAV(ILN)I HAIKU

* * *

Srce se napolni s solzo
Kapljica krvi
Odteče nepravi čas

* * *

Razpoke v srcu-nakazane s črticami
Črtice v kamnu -
Okrasna v prstanu

* * *

Kri je tinta za srce
Napiše pisma vsak dan vsak trenutek
Bit za/po bit

* * *

Črnilo je morje ali nebo – razlitje
Črnilo za številna pisma mladeniču
Črnilo je kri, srce je pisalo

* * *

Ura na steni prehiteva
Srce kot ura zaostaja
Misel ju uskladi v isti tok za mladeniča.

* * *

Ozadje ure je sestavljeno iz snežink
Kako pravilno pokažejo čas
Odločita korenček za nos in kamen za gumb snežaka.

NEPRAVI HAIKU

* * *

Zvoki se podpirajo med seboj
Sonatina
Glasba žubori

* * *

Briljantnost ure v odsevu
Kazalca se odbijata
Ura je polnoči

* * *

Morje brez obale
Se razliva neurejeno
Kot kri urejeno brez srca

* * *

Obale si sledijo ena za drugo
Morje je popredalčkano
Kot (ne)urejeni lističi v notesu (Wordu)

* * *

Do zvezd (se) lahko (do)sežemo
Do njih vzpenjamo (se)
Do njih morda padamo

* * *

V tišini zaprasketa (dišeča) sveča
Hrup(, ki)
Preglasi vonj