Ta pesem nas postavlja pred vprašaje; kaj je bolj kamnito, človek ali kamen. V Bibliji se Bog vmeša v konflikt med Abelom in Kajnom z vprašanjem »Kje je tvoj brat Abel?... Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni!« (Prva Mojzesova knjiga, 4. 9. in10.)
Tako je bilo že stoletja. Zemlja se je spremenila v nekakšen »goli otok« in okoli vsakega je morje krvi. S to pesmijo se pesnik dotika zločinov komunističnega režima. V kateremu so mnogi imeli kamnito srce, a gledano skozi kaledioskop sedanjosti, se postavlja vprašanje, ali so omenjeni ljudje sploh imeli srce. In še večje vprašanje je, ali so to sploh bili ljudje.
Pesnik s pesniškim čustvom, ki presega vsakodnevna čustva, prikazuje trpljenje obsojenca. Tisti, katerih edina krivda je bila, da so vsiljeni ideologiji rekli ne.
Ko postane ideologija pomembnejša od človeka, potem živimo v peklu, v vrsticah te pesmi pa je opisan en krog Dantejevega pekla!
Zgodovino in zgodovinska dejstva je treba zapisati, pa čeprav vsaj s kamnom v kamenje!
