Na vsebino

BUDUĆNOST JE UPITNA / PRIHODNOST JE VPRAŠLJIVA

Milka Knežević

BUDUĆNOST JE UPITNA


Nevidljivi neprijatelj,
iz mraka vreba,
a u mojoj kući
urla tišina.


Tužno je
promatrati ljude,
koji u agoniji,
gube bitke,
dok sljedbenici,
tuđih misli,
gluhoćom
i sljepoćom,
zaobilazeći istine,
druže se, druže...
A
Budućnost je upitna!


Magla je
svojim plaštom
ovila obzorje,
a na rubu šumarka
nejasni obrisi srna,
koje bezbrižno uživaju
u tišini
i slobodi.

AKO ŽELIŠ ČUTI,MOJU PJESMU


Misli se provlače,
kroz kapljice kiše,
omeđujući prostore,
prazninom,i
obojane crnilom.

Zaustaviti ih ne možeś!

Izazov je,
otisnuti se
što dalje,
bez ograničenja...

Ali

Pravila igre,
Određuju putove!


Ćutiš li studen,
u nejasno obojenoj čežnji,
urečenih susreta
dva prijatelja?

Uzaludno čekanje?!

U kovitlacu misli,
ćutim nepoznate
mirise strasti,
na tvojim rukama?!

Zablude?!

Koje li dosade!
u nemuštim
naplavinama riječi.


Ako želiš čuti,moju pjesmu
čekaj zalazak sunca,
na ogoljenim vrhovima Velebita,
ili zaroni u mračne dubine
jezera Kozjak,
s povjerenjem oslušni mećavu,
u zamamnom plesu,
dok briše tragove znane,
možda će ,
izbrisati vrijeme,
snove,i
sjećanja,
možda nanese nove
plime i oseka,kao i
nove pjesme,samo
tebi namjenjene.

PRIHODNOST JE VPRAŠLJIVA


Nevidni sovražnik iz
mraka preži,
a v moji hiši
tuli tišina.


Žalostno je
opazovati ljudi,
ki v agoniji
izgubljajo bitke,
ko sledniki
tujih misli
z gluhoto in
slepoto
zaobhajajo resnice
in se družijo, družijo …
A
Prihodnost je vprašljiva.


Megla je
s svojim plaščem
ovila obzorje,
a na robu gozdička
nejasni obrisi srn,
ki brezbrižno uživajo
v tišini,
svobodi.

ČE ŽELIŠ SLIŠATI MOJO PESME


Misli se vlečejo
skozi dežne kapljice
in omejujejo prostore
s praznino,
obarvano v črno.

Zaustaviti jih ne moreš!

Izziv je
priti
čimdlje
brez omejitev.

Toda

pravila igre
določajo poti.


Čutiš hlad
v nejasno obarvanem hrepenenju
urečenih srečanj
dveh prijateljev?

Zaman čakaš!?

V vrtincu misli
čutim neznane
vonje strasti
na tvojih rokah!?

Zablode!?

Kakšen dolgčas!
v neveščih
naplavinah besed.


Če želiš slišati mojo pesem,
čakaj na zahod sonca
na ogolelih vrhovih Velebita
ali se potopi v mračne globine
jezera Kozjak,
z zaupanjem prisluhni metežu,
v omamnem plesu,
ko briše znane sledi,
morda bo
izbrisal čas,
sanje
in spomine,
morda bo prinesel nove
plime in oseke
in tudi nove pesmi,
samo tebi namenjene.

Natisni članek

100 %