Noge prežvekujejo v škornjih
Odvečna mokrota ob stopalih
cmoklja Hitim po nalitih tleh v osrčje naliva
Sem presuha
Od podplatov do poslednjega lasu
moram biti oblita Ali vsaj navlažena
………………
Na podrast na hrbet si legel
Nate sem legla ki imaš
prsi kot podrast
Opraskal si me s prsmi
polnimi podkožnih goltavih
požirkov
………………
Kot nebo in dno prepada sva
Ena točka kjer se koži dotipljeta
Vse točke ko se koži zrosita
Na vrhu nisva zgoraj
Z nama se spodaj vse začne in nadaljuje
………………
Ti si že pozabil kaj je travnik
In kako se pod oblaki zvrti
Ne znaš našobiti ustnic za
regratov razpih in videti razigrane
vetrove grive Ne veš več
kako je ko te veter za lase
povleče in pozabil si že kako
se prst iztegne za pikapolonico
Le kdaj si se tako podesetletil
(Čeprav praviš da si samo odrastel)
………………
Pusti eno luč prižgano
Potlej pridi vame
Samo z eno lučjo naj te gledam
Samo veselje naj se vidi
Naj ga nobena luč ne preslepi
………………
Na ravno črto obzorja
Ki nad gladino diha
Raztegnem svoje strto telo
Čakam da me veter pretrese
Ali da padem na kristalčke zadnjih čeri
………………
Naj ne pršim pod osivelo vrbo
so mi rekli Da naj ne vlečem
Njenih las na svoje lase in
Naj se ne zibljem na njenih pesmih
Ki jih trosi ko zavija samoten pes
Raje da naj so rekli lubje s kožo obliznem
Da bom kodrasta vrba
Zlagana Z njenimi kodri
………………
Kakšne barve je veter
Mi reci
In kje je konec mojih vej
In kam je šel ogenj
Ko je dogorel
Pa zakaj se ne morem dotakniti
Tvojih misli
Mi reci
………………
Grem po prstih s prsti na prsi in prste
Grem po stopalih na ploskve podobne
poljanam in pticam in pihu
Grem s pršičem na brazde v brezna in jame
………………
Obrežje reke leno zeha
Omreži me velika žalost
Soparina vzvišeno zre vame
Ko pridem do vode da bi povila nemir
