TISTO NEKAJ

Nataši Matjašec Rošker

Ni treba vsega reči.
Ne na odru.
Ne z zasebnem življenju.
Vedno je dobro, če ostane
nekaj nedorečenega –
nek nasmeh,
nek pogled,
nek ton,
neka gesta.

Nekaj v zraku.

Nekaj, kar pove manj, kot ve.
Kar podarja, a je manjše od nadarjenosti.

Nekaj prisotnega,
a neulovljivega.

Tisto nekaj, kar se zgodi –
kar samo sebe rodi.

Nekakšno nebo v moji koži,
ki v igri drži
gledalce in zemljo in zvezde …
Tisto nekaj v zraku,
česar se ne da izreči.

Lahko se le le vdihne.

Prevedla: Asja Kišević