1. januar 2017XX. letnik
zapuščam dom v smeri leta se čez gore vzpenja mavrica
slovo pred letom iz zvočnika zadoni ljubezenski song
let skozi oblak sopotnik bere novice o politiki
zračne turbulence upokojenka rešuje križanko
v mivki vzorci plim preko neba valuje misel na dom
v sebi zaslišim znan glas iz domovine veter nosi sneg
barka z imenom haiku – hči jo opazi prej kot mama
težek kovček varnostni pregled pesmi ne zazna
celo v kraljevini vse potke skozi park vodijo v jesen
ledeno piha v votlem štoru zavetje za list in senco
listje odpada še trimčkar v oranžnem izginja med drevje
park v tujini vsak padel list kot topla dlan
zamrznjen ribnik gola lepotica v njem tudi samo kip
oškrbljen kip dečka bršljan s korenino skriva mednožje
grafitno siv dan na ograji obešen pisani šal
samotna potka na vsako klopco prisede kak list
sklonjena nad liste drugih dreves zelena žalujka
odsevi dreves beli čolni v privezu zibajo liste
vrtinci vetra bukov list se stisne k naslonjalu klopce
en sam list vztraja na drevesu v megli še ta razcefran
pot s pokopališča jablana polna neobranih plodov
goli javorji njih sence v križišču posute s semeni
regrat v mrazu odpira cvet – lipa ga z listom varuje
pomrznjena tla regrat in marjetica vztrajata v cvetu
sama ob kavi iz mrzle roke vrabec vzame medenjak
pot v megamarket vrana išče prigrizek med suhim listjem
tople barve obkrožajo ribnik čaplja bi raje kruh
za nekaj drobtin zračne akrobacije rečnih galebov
drsališče še spi galebom in racam zadošča ribnik
odpiram okno pod galebom v letu se razpira oblak
puhek trepeta med suhimi listi kje je ptica
rdeče pročelje z napisom paradiž in golobi v mrazu
megleno jutro na rdečem dimniku se ljubi par kavk
otrplo listje v drugem delu ribnika frfota perjad
slečena krošnja v vetru se pozibava srčasto gnezdo
suhe hortenzije bližnji ribnik v parku še brbota
mostiček v parku med dvema jesenima mama z vozičkom
kip pravljičarja živa meja mu v vetru šepeta v jesen