Man müßte überhapt ein Fremder sein,
um einen Ort wie K(lagenfurt) länger
als eine Stunde erträglich zu
finden (…)
Ingeborg Bachmann
ulice vse prazne še
le temnolasi raznašalci dnevnikov
v službi svojih pišočih sovražnikov
pustiti to mesto za seboj
za nekaj trenutkov
globoko tam doli
v zadahu domovine lažne
in noter v zavetje dreves
v zeleno samoto dehtečo
kakor prej kje kda
v očetovo dobrovo pri dobu
in šmartina vkreber
proti bachmannove poti
od tam samo še ledeni žvižg od spodaj
brzec iz rima na dunaj
in dalje navkreber v dvoje
z drgetom v nozdrvih jaz
s prezeblimi prstki ti
med drevjem slovesno vase zazrtim
drobni novi sneg z visokih vej na pot
takole v maj
in vendar prvi kukavičji krik
zgubljen še
poln strahu
iz neprodirnega zelenja
nežen tih odmev
iz tvojih lic žarenja
potem navzdol
v tihem diru
ubrano levo levo
po gnijočem rjavem listru dobja
leteti leteti in
dihati dihati dihati
prvi sončni žarki na tihotnih tleh
in njihovo jutrane vžiganje
v prvem zelenju bukev in brez
bežno iz očesnih kotov
tvoj mladi mamljivi nasmeh
in igra sonca v frfotajočih laseh
tvoj mirni dih
in moj vihravi s srcem v grlu
stisniti zobe saj ni hudič
visoka drevesa naokoli
kakor dobri stari ljudje
hladna sapa čez vrelo čelo
ubrano
v tihem diru
skozi les ki kmalu ves se razgori
dokaj nenavadna vprega
ko da stari konj žrebico vodi
proti domu
dober si deš dve besedi
zasmejiva se
najpreprostejši začetek najine pomladi
Opomba urednika: Pismo s pesmijo sem našel v arhivu, ki sem ga dobil po Dialogih. Dodana je bila nikaraguanska znamka, ki jo objavljamo spodaj. Na drugi strani rokopisa je bilo sporočilo:
Cel, 8.8. 85
Dragi V. G.,
pošiljam primerek ljub. pesmi, ki bo izšla v nem. v mojem novem Kärntner Heimatbundu pri Europa-Verlagu na Dunaju pozimi letos. Objavite, prosim; honorarja mi ni treba. Prisim, vprašaj H. Vogla, kaj je s prevodom Dr. Mirka Messnerja: »Prežihov Vor. in kmetje«. Ne odgovori mi. Ti mi pa le piši!
S tov. pozdravom. Janko Messner
Kanalstr. 15
A-9020 Cel./Klagf.
