Naš duh.
Še preden smo bili rojeni,
smo bili že mrtvi.
Mrtveci v čakalnicah,
čakajoč na odmerke internalizacije
naših bližnjih trepetajoči naj zaležejo.
Z bližanjem resnice oddaljuje se sreča,
zadovoljni, da jo poznamo, a ne več srečni.
Resnica je osvoboditev,
smrt dobrega in zla.
Resnica je predstava omejenega človeškega uma,
resnico resnice le duh pozna.
Zato prijatelji,
če postanem vrv, ki v temno brezno padala bo,
veš vse to, spomin nikoli nič izbrisal ne bo.
INTERPRETACIJA
Moč, ki ubija čas,
postaralo je vino, ki neizmerno moč ima.
Vino odkriva resnico
odpira človeka, da kaže, po čem hrepeni,
strast in vse ostalo, ko so besede brez moči.
Smrt, bolečina, stiska, vse izgubljeno je,
kot da živim z zaprtimi očmi.
Zapeljala si me v spanec, da odprem oči,
in pokažeš mi, kaj je življenje,
in pokažeš mi, kaj je svet.
Ujet v trenutkih verjamem v neskončnost.
Nikoli nisem bil in nikoli ne bom,
vse je le predstava, da sem tu,
vse me preko tebe osmišljuje.
Če verjameš v končnost, vse umre,
ti in jaz s tabo,
ko oddaljiš se od mene, ne umrem,
ampak ne obstajam več.
