(*5. april 1916, Vratišinc, Hrvaška - †14. november 1984, Maribor), prosvetni delavec in pesnik. Osnovno šolo je končal v Vratišincu, gimnazijo v Zagrebu in diplomiral iz filozofije na zagrebški univerzi leta 1942. Med vojno je začel sodelovati s partizani, 14. novembra 1943 pa so ga Madžari ujeli in kasneje poslali v Dachau, kjer je bil do 7. junija 1945. Po vojni je delal kot profesor v Ljutomeru, se tam poročil, bil od 1949 do 1950 ravnatelj nižje gimnazije v Ormožu, nato ravnatelj učiteljišča v Murski Soboti. Od leta 1953 je bil ravnatelj osnovne šole v Slovenski Bistrici. Od leta 1966 do 1969 je bil inšpektro za splošni nadzor v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, potem najprej pomočnik ravnatelja na gradbenem šolskem centru Borisa Kraigherja v Mariboru in do upokojitve leta 1982 njegov ravnatelj. Prejel je nagrade in priznanja Ministrstva za aprosveto, občin Ptuj in MUrska soboda in Kavčičevo nagrado Izobraževalne skupnosti Slovenije, zlati znak podjetja Stavbar in srebrno značko OF. . Na natečaju za izvirno slovensko dramo pri Delavskem odru v Ljubljani je leta 1957 prejel nagrado za dramo »Na sejmu človeških čednosti«. Pokopan je v Mariboru.
Publikacije:
DECA PREZ SVETEŠNJE OPRAVE, pesniška zbirka v kajkavščini, Samoupravna interesna kulturna skupnost občine, Slovenska Bistrica, 1985.
