iskal sem
prijazen znak
na njenem obrazu
in odkril sem
barvo njenih oči
to je bilo sveto dejanje
duh njenih las
je bil
kadilo
moji občutki
so bili
za trenutek
oltar nežnosti
z rahlim gibom
mi je dala vedeti
da razume
in da se je
v njej
rodil občutek
napetost med najimi mislimi
sem lahko imenoval
ljubko
najin molk
jo je ohranil
nisva nagnila glav
pogledala sva si
v oči
ki so sijale
od sreče
zveličanje teles
veliko navdušenje
je bilo
povzdigovanje
počasi
so se začele
ustnice potresati
obraza
sta bila
keliha
z ustnicami
sva nazdravila
na ljudi
in na življenje
oznanjevala sva mir
najina pridiga
je veljala svetu
tisti
ki so naju
hoteli slišati
so naju slišali
s srcem
spoznali so
vzdignila sva glavi
in se ozrla
proti nebu
najini lasje
ki so se zapletli
in naj je bil
puh nad ustnicami
so bili oblačila
velike maše
II
stiskanje rok
ga je vabilo
rahlost
mu je spremenila
dih
to je bil
most
na katerem
sta si lahko prišla
še bližje
srečanje
je rodilo
misel
njune želje
so bile
molitev
prijela sta se
za roke
obljubila sta si
mir
njuni telesi
sta se dotikali
z velikim zaupanjem
hotenje
je bilo
v soglasju
počasno
in previdno
sta se spuščala
na tlu
sta se pozdravila
s prstnimi jagodicami
v ovinkih
sta vodila
svoje roke
po telesu drugega
noben zlog
tu je nastal
sporazum
brez kakršnega koli jezika
v njunih očeh
je zasijala
sreča
ki se je imenovala
drugod v njih
presrečnost
zdaj
sta zahtevala
popolnost
njuni telesi
sta bili
darilo
sprejela sta
ta veličina
se je imenovala
enovitost
njuni občutki
so veljali
vsem
ki so bili
za lepoto
govorila sta
s stiskanjem rok
bila sta
odrešenje
III
zdaj sta bila
blažena
za vselej
I
iskal sem
prijazen znak
na njenem obrazu
in odkril sem
barvo njenih oči
to je bilo sveto dejanje
duh njenih las
je bil
kadilo
moji občutki
so bili
za trenutek
oltar nežnosti
z rahlim gibom
mi je dala vedeti
da razume
in da se je
v njej
rodil občutek
napetost med najimi mislimi
sem lahko imenoval
ljubko
najin molk
jo je ohranil
nisva nagnila glav
pogledala sva si
v oči
ki so sijale
od sreče
zveličanje teles
veliko navdušenje
je bilo
povzdigovanje
počasi
so se začele
ustnice potresati
obraza
sta bila
keliha
z ustnicami
sva nazdravila
na ljudi
in na življenje
oznanjevala sva mir
najina pridiga
je veljala svetu
tisti
ki so naju
hoteli slišati
so naju slišali
s srcem
spoznali so
vzdignila sva glavi
in se ozrla
proti nebu
najini lasje
ki so se zapletli
in naj je bil
puh nad ustnicami
so bili oblačila
velike maše
II
stiskanje rok
ga je vabilo
rahlost
mu je spremenila
dih
to je bil
most
na katerem
sta si lahko prišla
še bližje
srečanje
je rodilo
misel
njune želje
so bile
molitev
prijela sta se
za roke
obljubila sta si
mir
njuni telesi
sta se dotikali
z velikim zaupanjem
hotenje
je bilo
v soglasju
počasno
in previdno
sta se spuščala
na tlu
sta se pozdravila
s prstnimi jagodicami
v ovinkih
sta vodila
svoje roke
po telesu drugega
noben zlog
tu je nastal
sporazum
brez kakršnega koli jezika
v njunih očeh
je zasijala
sreča
ki se je imenovala
drugod v njih
presrečnost
zdaj
sta zahtevala
popolnost
njuni telesi
sta bili
darilo
sprejela sta
ta veličina
se je imenovala
enovitost
njuni občutki
so veljali
vsem
ki so bili
za lepoto
govorila sta
s stiskanjem rok
bila sta
odrešenje
