eva čaka adama na novo urejenega iz gline
lepa je kakor sama luč adam pa porjavelo zlato
tokrat bom ugriznil v jabolko jaz
ko sta užila corpus christi sadno meso
sta oba bogova s srcem in s telesom
zakaj si brez bluze in ti brez figovega lista
ne govori vem da veš za resnico resnic
ko ležeta ga boža občutek se stopnjuje dokler ni na višku
da bo sin mu tiho pove mrtvorojen
zdaj pišeš knjigo pravijo roman ljubezenski
lepota mu bo ime si pozabil name
pozabita izgubljeni raj in ne bo konca in ne kraja
na dolgi poti skozi hladno mesto prepisujem z vrste hiš
zbori z druge strani luči črkujem obsežno razumljivost pesmi
čeprav mi je le za glas pevca solista za moj odzvok
