Pesmi o skladateljih, katerih obletnico
rojstva obeležujemo v letu 2022
* * *
Lahkotna utvara preprostosti
kot je privid mesečine
na rosni travi
Bosi koraki
neslišni
nevidne sledi
Nihče drug ne bo
zate Joseph Haydn zapisal tvojih sanj o sitosti
zato naj se sliši tvoj klic
naj zveni tvoj ples
nič ne de če se lože posmehujejo
čez čas
tudi iz zarjavele pipe
priteče čista voda
Skladaj hlapec
tvoje skladbe so tekoče
mnogi se z njimi opijajo
a ti ne pij
ti moraš skladati
le to te obudi med žive
tvoje jabolko je strupeno
in sam boš moral prebaviti strup
Skladaj gospod
blaženost te je ošvrknila
tvoja nežnost je bila uslišana
nisi več bos in
trava je topla
nocoj
nocoj prisluhni
to vihra tvoje ime
to si sanjal
ko si potrpežljivo sklanjal glavo
tvoje note so za zmeraj
iztrgane iz temnega dna
Skladaj bogataš
vzemi si čas
sedaj imaš čas
doživel si svoj čas
* * *
Raziskovanje razsežnosti
dolbenje globin
klestenje višin
zvok je živ
kot glina
kot barva
zvok je mogoče oblikovati v neslutene
še neslišane oblike
ga obarvati v
pisane poteze prvinskosti
v neštete odtenke črnosti in sivosti
Niccolò Paganini zazna
odtenke prosojnosti
več nivojsko ukrivljenost
virtuoznost preprostosti
Njegov capriccio prežema
gorečniški duh
ostrejši zvok
številnejši so toni
gostejša je partitura
Dotik meje obzorja je hkrati
občutek dotika brezmejnosti
Isti sij zažari v očeh
isti ples misli
ista toplina občutka
z lokom po struni ali
z ostrim rezilom čez snežnost kože
* * *
Toplo zveni
tvoj napev
Ista glasbila so
ki so prej divjala skozi prerezane vratove
Vse je odvisno od misli
s čim je skladatelj prepojil zapis
kako je dirigent to razumel
kaj hoče spremeniti
kakšne svoje zamisli uresničiti
Glasbilo je predmet ustvarjanja
strune bodo zapele točno tako
kot zveni glasbenik
pihnjen zrak je obarvan
z odtenki glasbenika
A dirigent je tisti
ki želi slikati
zato si želi brezbarvnosti v orkestru
da ga lahko oživi
v zlato šumenje žitnih klasov
v živo zelenilo pomladnih krošenj
v neskončno modrino obzorja
Tvoje melodije
Gioacchino Rossini so sočne
prijetno blagega okusa
lahko se jih pikantneje obarva
dodaja začimbe
zapeče močneje
Mehkoba zvoka pa je tista lastnost
ki jo dirigenti vedno zadržijo
Je kot cvet mimoze
ki spominja na tvojo tenkočutnost
* * *
Polzijo kaplje
v blagem dotiku ulične svetilke
V oblaku so bile same
strmoglavile so same
in pri tem pazile
da ne trčijo z drugimi
A stik s šipo je začetek sozvočja
na šipi so združene močnejše
zato polzijo in iščejo druge
da so lahko hitrejše
potem smuknejo na tlak
med fugami tekmujejo
Kako dolgo so nastajale
v mislih sestavljale dež
Claude Debussy jih v oblake
ni razvrščal
prepustil se je občutkom
kaplje so to naredile same
Kaplje sledijo občutkom
okrog katere kocke se bodo pognale
le kdo bi temu
lahko zarisal pot
Notno črtovje na šipi
se spreminja
vsak piš vetra pomakne črto
zapelje kapljo počez in
skladba zazveni čisto drugače
* * *
Z norostjo volka
ki plane v čredo ovac
so nakracane note v partiture
s strastjo ugrizov v tople vratove
z blaznostjo krvoločnosti v očeh
z zanosom zapisati vse
do zadnjega zvoka
ni več strune
ni dela strune
ki je ni zarezala ostrina loka
usločeno telo davi
čekani trgajo
zvoki strahu
cvilež nemočnih
renčanje skozi grlo polno tuje krvi
nagon je močnejši od razuma
prsti ne spustijo peresa
zver ne more prenehati
Igor Stravinski ne more prenehati
vsi vratovi morajo biti zdrobljeni
nihče se ne vpraša zakaj
kakor s krvjo zapisani
vsi toni morajo ven
v strune v membrane skozi ventile
To je pokol
to je blaznost
to so izbuljene oči
to so zlomljena peresa
a melodija teče naprej
melodija mora biti zapisana
Če bi se roka ustavila
prekinila tok
bi se volk zlomil
in postal plen
če omaga pred koncem bo plen
če preneha pred koncem bo plen
zato vztraja
edino tako preživi
Zjutraj je sneg pomendran
globoko prepojen z odteklimi življenji
čreda je mirna
nema
zapisano je
Pesmi o skladateljih, katerih obletnico
rojstva obeležujemo v letu 2022
* * *
Lahkotna utvara preprostosti
kot je privid mesečine
na rosni travi
Bosi koraki
neslišni
nevidne sledi
Nihče drug ne bo
zate Joseph Haydn zapisal tvojih sanj o sitosti
zato naj se sliši tvoj klic
naj zveni tvoj ples
nič ne de če se lože posmehujejo
čez čas
tudi iz zarjavele pipe
priteče čista voda
Skladaj hlapec
tvoje skladbe so tekoče
mnogi se z njimi opijajo
a ti ne pij
ti moraš skladati
le to te obudi med žive
tvoje jabolko je strupeno
in sam boš moral prebaviti strup
Skladaj gospod
blaženost te je ošvrknila
tvoja nežnost je bila uslišana
nisi več bos in
trava je topla
nocoj
nocoj prisluhni
to vihra tvoje ime
to si sanjal
ko si potrpežljivo sklanjal glavo
tvoje note so za zmeraj
iztrgane iz temnega dna
Skladaj bogataš
vzemi si čas
sedaj imaš čas
doživel si svoj čas
* * *
Raziskovanje razsežnosti
dolbenje globin
klestenje višin
zvok je živ
kot glina
kot barva
zvok je mogoče oblikovati v neslutene
še neslišane oblike
ga obarvati v
pisane poteze prvinskosti
v neštete odtenke črnosti in sivosti
Niccolò Paganini zazna
odtenke prosojnosti
več nivojsko ukrivljenost
virtuoznost preprostosti
Njegov capriccio prežema
gorečniški duh
ostrejši zvok
številnejši so toni
gostejša je partitura
Dotik meje obzorja je hkrati
občutek dotika brezmejnosti
Isti sij zažari v očeh
isti ples misli
ista toplina občutka
z lokom po struni ali
z ostrim rezilom čez snežnost kože
* * *
Toplo zveni
tvoj napev
Ista glasbila so
ki so prej divjala skozi prerezane vratove
Vse je odvisno od misli
s čim je skladatelj prepojil zapis
kako je dirigent to razumel
kaj hoče spremeniti
kakšne svoje zamisli uresničiti
Glasbilo je predmet ustvarjanja
strune bodo zapele točno tako
kot zveni glasbenik
pihnjen zrak je obarvan
z odtenki glasbenika
A dirigent je tisti
ki želi slikati
zato si želi brezbarvnosti v orkestru
da ga lahko oživi
v zlato šumenje žitnih klasov
v živo zelenilo pomladnih krošenj
v neskončno modrino obzorja
Tvoje melodije
Gioacchino Rossini so sočne
prijetno blagega okusa
lahko se jih pikantneje obarva
dodaja začimbe
zapeče močneje
Mehkoba zvoka pa je tista lastnost
ki jo dirigenti vedno zadržijo
Je kot cvet mimoze
ki spominja na tvojo tenkočutnost
* * *
Polzijo kaplje
v blagem dotiku ulične svetilke
V oblaku so bile same
strmoglavile so same
in pri tem pazile
da ne trčijo z drugimi
A stik s šipo je začetek sozvočja
na šipi so združene močnejše
zato polzijo in iščejo druge
da so lahko hitrejše
potem smuknejo na tlak
med fugami tekmujejo
Kako dolgo so nastajale
v mislih sestavljale dež
Claude Debussy jih v oblake
ni razvrščal
prepustil se je občutkom
kaplje so to naredile same
Kaplje sledijo občutkom
okrog katere kocke se bodo pognale
le kdo bi temu
lahko zarisal pot
Notno črtovje na šipi
se spreminja
vsak piš vetra pomakne črto
zapelje kapljo počez in
skladba zazveni čisto drugače
* * *
Z norostjo volka
ki plane v čredo ovac
so nakracane note v partiture
s strastjo ugrizov v tople vratove
z blaznostjo krvoločnosti v očeh
z zanosom zapisati vse
do zadnjega zvoka
ni več strune
ni dela strune
ki je ni zarezala ostrina loka
usločeno telo davi
čekani trgajo
zvoki strahu
cvilež nemočnih
renčanje skozi grlo polno tuje krvi
nagon je močnejši od razuma
prsti ne spustijo peresa
zver ne more prenehati
Igor Stravinski ne more prenehati
vsi vratovi morajo biti zdrobljeni
nihče se ne vpraša zakaj
kakor s krvjo zapisani
vsi toni morajo ven
v strune v membrane skozi ventile
To je pokol
to je blaznost
to so izbuljene oči
to so zlomljena peresa
a melodija teče naprej
melodija mora biti zapisana
Če bi se roka ustavila
prekinila tok
bi se volk zlomil
in postal plen
če omaga pred koncem bo plen
če preneha pred koncem bo plen
zato vztraja
edino tako preživi
Zjutraj je sneg pomendran
globoko prepojen z odteklimi življenji
čreda je mirna
nema
zapisano je
