V senci med nosilci v reko zabitih lesenih pilotov
Sivozelena svetloba afriške vročine
Oblaki alg v od suše upadli reki
Na terasi nad komaj tekočo vodo
Štiri gracije v predpasniku podrasti naročijo kosilo
Govejo juho štrukeljce solato iz rukole in kozarec sladkega muškata
Danes ne streže tisti važni polčrni reče ena
Siva čaplja sem
Najraje od vseh imam plantaže burbonske vanilije
Ki dišijo po otoku Reunion
Rečem
Muentras duermes muy bonito cielo
EN KORAK DO SMRTI
Saj ni čudno (takšno obnašanje) samo
en korak od smrti je rekla sestra
kaj to pomeni sem rekla
to pa že moraš vedeti je rekla Kaja
akcija adijo zima je pisalo na izložbi nasproti nebotičnika
po moji smrti boš šla v NY je rekel očka
in zdaj konec aprila sem vplačala Ars longi za dva
NY za dva
AKROPOLSKI CIPRESI
Juanu
Resnično cipresa, sestra lilij
Spominjaš me na človeka
Ki je ljubil in umrl
In ki je bil kot ti visok in teman
Poslan kot glasba godal
Tudi njegova duša je bila atenska kot tvoja
Se je dvignila v noč
Po skrivnih stopnicah same sebe
Iskala samo sebe
Iskala širjavo neba
Kot ti
SPITIJU
Že dolgo je tega ko so možje doživeli brodolom
Bratje po krvi so si delili vinograde
In voda jezika je žarela kot zvezda
Ko se je njen stolp dvignil k bogu
In takrat od takrat
Kot angeli kot zvonovi
So pluli …
Z vročimi bodali
So osvajali besede
Prestavljali so življenje z ene strani na drugo
Prevajali človeške glasove
Tako smo mi drugi
Vojščaki mornarji
Pisatelji prevajalci poeti
Kot angeli kot zvonovi
Pritrjeni na kožo neba
Podobni golobici ki leti k figovemu drevesu
Tu je bila naša hiša ki rožnato osvetljuje zvezde
Kot barka v noči
Kamnita jadrnica sestra starodavnih pinij
Tam so zvoki otočij in prispodob
Ki se odpirajo kot cvetni lističi ki se dvigujejo
Kot ciprese
Ki galopirajo
Kot konji med cipresami
In sijaj nenavadnih metafor in spevov
Ki žari v prehodih
Kot puščice svetega lokostrelca
zmagoslavno prečkajo visoke hodnike
Govoreč srečno! spoznaj besedo
Prav kot mi
Pristanejo v gnezdu luči
ATENSKIM PSOM
Vicentu Ferrerju
Hribe v svetlobi Atenske, hči primarne lepote
Odkril sem jih v svojih spominih čeprav nisem bil nikoli tam
Od daleč con amour de loin sem okušal njihova imena
Hči prvinske lepote ki drži žezlo pravice
Odkril sem kamnite konje in razrušene templje
Sem odkril zlato jamo na poti iz platine
Marmorne pse sem odkril ki so lajali z bližin
se združevali ponoči v zavetju
in kazali svoj sokratski trop ko so filozofirali po kotih na semaforjih
sem jih videl kako so se zbirali pred semaforji
in stati v vrstah na križiščih
izgledali so kulturni ljudje ki prisluhnejo prerokbi
in se držijo tega kar rečejo sodišča
kamorkoli grejo na štirih tacah
starodavna legenda pravi da so oni antični bogovi
ki niso hoteli oditi iz Grčije ko so bili lani premagani
presvetli Zeus na Olimpu in pravična krilata Atena
so imeli rajši te atenske pse
kot krvoločne barbarske bogove
ista starodavna legenda opojna od uza in mesečine pripoveduje
enako
ko sem se oddaljeval od Kirija Dimitrosa sem videl
med stezami Plake tiste zvezdne noči
tistega psa ki sem ga iskal
belega in vitkega kot gazelo
in veličastnega kot Akropola
prijelo me je da bi se dotaknil njegove glave
in zašepetal tako slučajno
pozdravljen gospod Pesništva ti ki si podoben noči
samo eno stvar te prosim
da bi bila moja pesem vzvišena in neminljiva
in
CAFFE DEGLI SPECCHI
Kristalna kavarna
Sedimo na največjem evropskem trgu odprtem proti morju
In pijemo latte macchiatto s pogledom na Piazza Unita
vodnjak štirih celin iz začetka dvajsetega stoletja
odbija sijoči pozdrav galebov s pomola audace
Morsko plava s tremi obIaki
Stari rimljani na svojih galejah so že odpluli
Iz zasutih zalivov proti zapadu
Mi pa sedimo pod tendo
Gosti z golobi v vsak dan odprti kavarni
okamenele čipke iz sanj nekega habsburžana na Piazza grande
palača bruni duchi d aosta tržaški Loyd Modello in Prefektura
vdihavajo zrak z lahkim vetričem nostalgije
skupine turistov družine z majhnimi otroki
Naključni mimoidoči zaljubljeni pari osamljeni starci
In majhni sladki psički
jekleni paž v zvoniku občinske palače udari dve
golobi nestrpno prestopijo proti ostankom čipsa oliv in amaretov
jaz grem na WC in v notranjost kavarne
stoletna ogledala opazujejo avstroogrske oficirje konjenike
stare veletrgovce in ameriške osvoboditelje
(Tistega ki ga je razbil partizanski komandir so že zamenjali)
baročni vodnjak pozdravlja
morsko plavo s tremi oblaki
in vse ki smo tam
Med pohajkujočimi na trgu
Iščem znane postave
in med njimi očeta in mamo
Želim si od vsega najbolj na svetu
Da bi vsi ti ljudje ki so vsaj enkrat sedeli
na teh obledelih režiserskih stolih pred kavarno
postali nesmrtni kot jaz
COSTA FAVOLOSA
Čudovita obala
v Kavarni loža
Proti severnemu vetru gledam
Vem da je vsak sedmi val lahko usoden
Jaz sem mačka
Sedim v kavarni na trgu pred pretorsko palačo
In čakam
Lepa mačka sem
Sedim in čakam
Sončna svetloba prihaja v trikotniku
Oni pijejo zdaj zmeraj malvazijo
Pravijo da je vročina avgusta tropska
Da potujejo zaradi doživetij
Ponavadi z morja vidiš zelene hribe in hiše
In če gledaš na odprto morje je dolgočasno
mačke smo pametne
Če sem sita in je toplo
In če mi je všeč kjer sem
Sedim in ga čakam
Moje lepe velike zelene oči
Vidijo trg pred pretorsko palačo
In golobe podobne turistom
ne vejo kam hočejo
Vem da se bo nasmehnil mojim očem
Ko pride pome
PICERIJA ŠEMPETER
Siva čaplja sem
Čepim na bregu reke
In čakam
V senci med nosilci v reko zabitih lesenih pilotov
Sivozelena svetloba afriške vročine
Oblaki alg v od suše upadli reki
Na terasi nad komaj tekočo vodo
Štiri gracije v predpasniku podrasti naročijo kosilo
Govejo juho štrukeljce solato iz rukole in kozarec sladkega muškata
Danes ne streže tisti važni polčrni reče ena
Siva čaplja sem
Najraje od vseh imam plantaže burbonske vanilije
Ki dišijo po otoku Reunion
Rečem
Muentras duermes muy bonito cielo
EN KORAK DO SMRTI
Saj ni čudno (takšno obnašanje) samo
en korak od smrti je rekla sestra
kaj to pomeni sem rekla
to pa že moraš vedeti je rekla Kaja
akcija adijo zima je pisalo na izložbi nasproti nebotičnika
po moji smrti boš šla v NY je rekel očka
in zdaj konec aprila sem vplačala Ars longi za dva
NY za dva
AKROPOLSKI CIPRESI
Juanu
Resnično cipresa, sestra lilij
Spominjaš me na človeka
Ki je ljubil in umrl
In ki je bil kot ti visok in teman
Poslan kot glasba godal
Tudi njegova duša je bila atenska kot tvoja
Se je dvignila v noč
Po skrivnih stopnicah same sebe
Iskala samo sebe
Iskala širjavo neba
Kot ti
SPITIJU
Že dolgo je tega ko so možje doživeli brodolom
Bratje po krvi so si delili vinograde
In voda jezika je žarela kot zvezda
Ko se je njen stolp dvignil k bogu
In takrat od takrat
Kot angeli kot zvonovi
So pluli …
Z vročimi bodali
So osvajali besede
Prestavljali so življenje z ene strani na drugo
Prevajali človeške glasove
Tako smo mi drugi
Vojščaki mornarji
Pisatelji prevajalci poeti
Kot angeli kot zvonovi
Pritrjeni na kožo neba
Podobni golobici ki leti k figovemu drevesu
Tu je bila naša hiša ki rožnato osvetljuje zvezde
Kot barka v noči
Kamnita jadrnica sestra starodavnih pinij
Tam so zvoki otočij in prispodob
Ki se odpirajo kot cvetni lističi ki se dvigujejo
Kot ciprese
Ki galopirajo
Kot konji med cipresami
In sijaj nenavadnih metafor in spevov
Ki žari v prehodih
Kot puščice svetega lokostrelca
zmagoslavno prečkajo visoke hodnike
Govoreč srečno! spoznaj besedo
Prav kot mi
Pristanejo v gnezdu luči
ATENSKIM PSOM
Vicentu Ferrerju
Hribe v svetlobi Atenske, hči primarne lepote
Odkril sem jih v svojih spominih čeprav nisem bil nikoli tam
Od daleč con amour de loin sem okušal njihova imena
Hči prvinske lepote ki drži žezlo pravice
Odkril sem kamnite konje in razrušene templje
Sem odkril zlato jamo na poti iz platine
Marmorne pse sem odkril ki so lajali z bližin
se združevali ponoči v zavetju
in kazali svoj sokratski trop ko so filozofirali po kotih na semaforjih
sem jih videl kako so se zbirali pred semaforji
in stati v vrstah na križiščih
izgledali so kulturni ljudje ki prisluhnejo prerokbi
in se držijo tega kar rečejo sodišča
kamorkoli grejo na štirih tacah
starodavna legenda pravi da so oni antični bogovi
ki niso hoteli oditi iz Grčije ko so bili lani premagani
presvetli Zeus na Olimpu in pravična krilata Atena
so imeli rajši te atenske pse
kot krvoločne barbarske bogove
ista starodavna legenda opojna od uza in mesečine pripoveduje
enako
ko sem se oddaljeval od Kirija Dimitrosa sem videl
med stezami Plake tiste zvezdne noči
tistega psa ki sem ga iskal
belega in vitkega kot gazelo
in veličastnega kot Akropola
prijelo me je da bi se dotaknil njegove glave
in zašepetal tako slučajno
pozdravljen gospod Pesništva ti ki si podoben noči
samo eno stvar te prosim
da bi bila moja pesem vzvišena in neminljiva
in
CAFFE DEGLI SPECCHI
Kristalna kavarna
Sedimo na največjem evropskem trgu odprtem proti morju
In pijemo latte macchiatto s pogledom na Piazza Unita
vodnjak štirih celin iz začetka dvajsetega stoletja
odbija sijoči pozdrav galebov s pomola audace
Morsko plava s tremi obIaki
Stari rimljani na svojih galejah so že odpluli
Iz zasutih zalivov proti zapadu
Mi pa sedimo pod tendo
Gosti z golobi v vsak dan odprti kavarni
okamenele čipke iz sanj nekega habsburžana na Piazza grande
palača bruni duchi d aosta tržaški Loyd Modello in Prefektura
vdihavajo zrak z lahkim vetričem nostalgije
skupine turistov družine z majhnimi otroki
Naključni mimoidoči zaljubljeni pari osamljeni starci
In majhni sladki psički
jekleni paž v zvoniku občinske palače udari dve
golobi nestrpno prestopijo proti ostankom čipsa oliv in amaretov
jaz grem na WC in v notranjost kavarne
stoletna ogledala opazujejo avstroogrske oficirje konjenike
stare veletrgovce in ameriške osvoboditelje
(Tistega ki ga je razbil partizanski komandir so že zamenjali)
baročni vodnjak pozdravlja
morsko plavo s tremi oblaki
in vse ki smo tam
Med pohajkujočimi na trgu
Iščem znane postave
in med njimi očeta in mamo
Želim si od vsega najbolj na svetu
Da bi vsi ti ljudje ki so vsaj enkrat sedeli
na teh obledelih režiserskih stolih pred kavarno
postali nesmrtni kot jaz
COSTA FAVOLOSA
Čudovita obala
v Kavarni loža
Proti severnemu vetru gledam
Vem da je vsak sedmi val lahko usoden
Jaz sem mačka
Sedim v kavarni na trgu pred pretorsko palačo
In čakam
Lepa mačka sem
Sedim in čakam
Sončna svetloba prihaja v trikotniku
Oni pijejo zdaj zmeraj malvazijo
Pravijo da je vročina avgusta tropska
Da potujejo zaradi doživetij
Ponavadi z morja vidiš zelene hribe in hiše
In če gledaš na odprto morje je dolgočasno
mačke smo pametne
Če sem sita in je toplo
In če mi je všeč kjer sem
Sedim in ga čakam
Moje lepe velike zelene oči
Vidijo trg pred pretorsko palačo
In golobe podobne turistom
ne vejo kam hočejo
