ZAPISANO OSTANE

JASTREBI

* * *

Vroč gnev razsaja.
Preklinja raja.
Tesno za petami so.

* * *

Kar povem, zbledi.
Zapisano ostane.
Resnica ves čas nori.
Bole me rane
In hrbet kriv in zlomljen.

* * *

Zavihke svoje biti
pred kanjo skrivam,
pred dolgo nočjo.

* * *

Noč polne lune.
Ne beži pred sencami,
ne beži pred njo.

* * *

Sredi preplašenih kur
grozo prinaša
jastreb grabežljiv.
Nihče ne vpraša, zakaj.
Še besede ostre ni.

* * *

Težke besede.
Le zakaj se sramote.
Se skrivajo v samote.
Za obete krušljive.
Za stare laži. <

* * *

Lenobno zgrbljen dolgin
za plotom se z bogom srečuje.
Prikupno kramlja,
z besedami varčuje
zroč v drevo.

* * *

Ubog kos lesa ta bog.
Pogled temnomeglen.
Izžeto,mlahavo telo.
Sanjari človek,
a ne bil bi bog.

* * *

V kamnu odrešitev.
Komu modro nebo,
vstajenje in smrt.

* * *

Več imaš in bogatiš,
šelest denarja
kratkotrajen piš.

* * *

Pod bogom, pod križem
sem se reven rodil.
Zdaj ne vem, s kom grem.

KOZJANSKO

* * *

Jeseni, pozno v ta čas
skriva svoj obraz
temna drnulja.

* * *

Ivje pada, paberki
so med trtami skriti,
polni sladkosti.

* * *

Blaten kolovoz
ni več stara zgodba
in čas ne užitek.

* * *

Na ledu klecam,
drugod mi spodrsava,
na kamnu polzi.

* * *

Obljuba kot jabolko,
kot dolg ljudem,
prehitro pade.

* * *

Vršičke trtja grize
v opustelem vinogradu
srna dan na dan.

* * *

Zakleli smo se,
da na tuje ne gremo:
sveta beseda.

* * *

Ovenel je list.
Odpira se knjige stran.
Občutek neznan..?

* * *

Za nebeškim slom
vrta nad Bohorjem grom
v nebo jasnino.

* * *

Marelica ob hiši
za steno žarke pije,
soncu lice nastavlja,
težke plodove,
radost ponuja.

* * *

Prazen listjak,
prezgoden sneg,opusteli breg,
laja lisjak.

* * *

Zidovje poka,
tramovje joka,
plesen plazi po stenah.

* * *

Pod pečino skrit
se je encijan
vdano nasmehnil soncu.

TRENUTEK

* * *

Z zidca visijo,
zvonijo cepelige*,
z voljo skregane.

* * *

Avemarijo zvoni.
Vrešči na trgu drobiž.
Križ v vetru zveni.

* * *

Sejemska roba.
Človek je kot poleno.
Kot gnile hruške.

* * *

Nad grabljiči
odtrgani oblaki
jastrebe podijo.

* * *

Nenavadno krhko
poka dračje pod hrasti
stare poti.

* * *

Razdrapana brv
se v soncu pekočem
s potokom prepira.
Stara vrba odmira,
dnevu umika se črv.

* * *

Skozi vrča ozko grlo
pijača dobro teče,
sladko žubori,
iskrivo tiho
se v glavo tihotapi.

* * *

Čas majoliki grozi ,
stoji na glavi pivec,
nemi sodovje prazno,
čez teče vino
v mesečino.

* * *

Pred knjigo sedim,
Zunaj veter razsaja.
Besede molče,
zgodba zgodbi nagaja.
Struna sem, bedim.

* * *

Iz grajskega obzidja
bode zimzelen,
trohni maklen že stari,
ni kopriv več vonja.
Smog je in dan ves siv.

* * *

Potreben sem počitka.
Dovolj imam prevžitka.
Prišel sem domov,
objel sem staro brajdo
in zaspal pod njo.

* * *

Severni veter
po ulicah mesta nori.
Tiho zvoni.

ZDRHOST

* * *

Podaril sem molk.
Samemu sebi v poduk.
Za jutrišnji dan.

* * *

Sedem je odbilo.
Prhnili so golobi.
Mrak leze vame.

* * *

Medeno srce.
Divja kletev sejmarjev.
V tla zadrt pogled.

* * *

Sopara tišči.
Takšno zmedeno leto.
Strela žre nebo.

* * *

Medeno srce.
Divji kriki sejmarjev.
V tla prikrit pogled.

* * *

Ničevost časa,
ki ga živim in diham,
je nemoč biti.

* * *

Raztresena noč.
V podobe ne verjamem,
v zavihke noči. <

* * *

Z ihto sem zamrl
hoteč preskočiti smrt.
Z življenjem sprt
prekopavam rožni vrt
in vzamem v roki knjigo.

* * *

Se z roso hladim,
ko vse huje postaja,
izginja Zdrhost.

* cepelige, nareč., kozjansko noge

JASTREBI

* * *

Vroč gnev razsaja.
Preklinja raja.
Tesno za petami so.

* * *

Kar povem, zbledi.
Zapisano ostane.
Resnica ves čas nori.
Bole me rane
In hrbet kriv in zlomljen.

* * *

Zavihke svoje biti
pred kanjo skrivam,
pred dolgo nočjo.

* * *

Noč polne lune.
Ne beži pred sencami,
ne beži pred njo.

* * *

Sredi preplašenih kur
grozo prinaša
jastreb grabežljiv.
Nihče ne vpraša, zakaj.
Še besede ostre ni.

* * *

Težke besede.
Le zakaj se sramote.
Se skrivajo v samote.
Za obete krušljive.
Za stare laži. <

* * *

Lenobno zgrbljen dolgin
za plotom se z bogom srečuje.
Prikupno kramlja,
z besedami varčuje
zroč v drevo.

* * *

Ubog kos lesa ta bog.
Pogled temnomeglen.
Izžeto,mlahavo telo.
Sanjari človek,
a ne bil bi bog.

* * *

V kamnu odrešitev.
Komu modro nebo,
vstajenje in smrt.

* * *

Več imaš in bogatiš,
šelest denarja
kratkotrajen piš.

* * *

Pod bogom, pod križem
sem se reven rodil.
Zdaj ne vem, s kom grem.

KOZJANSKO

* * *

Jeseni, pozno v ta čas
skriva svoj obraz
temna drnulja.

* * *

Ivje pada, paberki
so med trtami skriti,
polni sladkosti.

* * *

Blaten kolovoz
ni več stara zgodba
in čas ne užitek.

* * *

Na ledu klecam,
drugod mi spodrsava,
na kamnu polzi.

* * *

Obljuba kot jabolko,
kot dolg ljudem,
prehitro pade.

* * *

Vršičke trtja grize
v opustelem vinogradu
srna dan na dan.

* * *

Zakleli smo se,
da na tuje ne gremo:
sveta beseda.

* * *

Ovenel je list.
Odpira se knjige stran.
Občutek neznan..?

* * *

Za nebeškim slom
vrta nad Bohorjem grom
v nebo jasnino.

* * *

Marelica ob hiši
za steno žarke pije,
soncu lice nastavlja,
težke plodove,
radost ponuja.

* * *

Prazen listjak,
prezgoden sneg,opusteli breg,
laja lisjak.

* * *

Zidovje poka,
tramovje joka,
plesen plazi po stenah.

* * *

Pod pečino skrit
se je encijan
vdano nasmehnil soncu.

TRENUTEK

* * *

Z zidca visijo,
zvonijo cepelige*,
z voljo skregane.

* * *

Avemarijo zvoni.
Vrešči na trgu drobiž.
Križ v vetru zveni.

* * *

Sejemska roba.
Človek je kot poleno.
Kot gnile hruške.

* * *

Nad grabljiči
odtrgani oblaki
jastrebe podijo.

* * *

Nenavadno krhko
poka dračje pod hrasti
stare poti.

* * *

Razdrapana brv
se v soncu pekočem
s potokom prepira.
Stara vrba odmira,
dnevu umika se črv.

* * *

Skozi vrča ozko grlo
pijača dobro teče,
sladko žubori,
iskrivo tiho
se v glavo tihotapi.

* * *

Čas majoliki grozi ,
stoji na glavi pivec,
nemi sodovje prazno,
čez teče vino
v mesečino.

* * *

Pred knjigo sedim,
Zunaj veter razsaja.
Besede molče,
zgodba zgodbi nagaja.
Struna sem, bedim.

* * *

Iz grajskega obzidja
bode zimzelen,
trohni maklen že stari,
ni kopriv več vonja.
Smog je in dan ves siv.

* * *

Potreben sem počitka.
Dovolj imam prevžitka.
Prišel sem domov,
objel sem staro brajdo
in zaspal pod njo.

* * *

Severni veter
po ulicah mesta nori.
Tiho zvoni.

ZDRHOST

* * *

Podaril sem molk.
Samemu sebi v poduk.
Za jutrišnji dan.

* * *

Sedem je odbilo.
Prhnili so golobi.
Mrak leze vame.

* * *

Medeno srce.
Divja kletev sejmarjev.
V tla zadrt pogled.

* * *

Sopara tišči.
Takšno zmedeno leto.
Strela žre nebo.

* * *

Medeno srce.
Divji kriki sejmarjev.
V tla prikrit pogled.

* * *

Ničevost časa,
ki ga živim in diham,
je nemoč biti.

* * *

Raztresena noč.
V podobe ne verjamem,
v zavihke noči. <

* * *

Z ihto sem zamrl
hoteč preskočiti smrt.
Z življenjem sprt
prekopavam rožni vrt
in vzamem v roki knjigo.

* * *

Se z roso hladim,
ko vse huje postaja,
izginja Zdrhost.

* cepelige, nareč., kozjansko noge