Pa ja, beremo revije. Tiste za njega in njo, one za njega – pod njo, one za
njo – pod njim, one za kao – kaj delajo znani in slavni.
Saj ne vem več, ali se je tista manekenka spet poročila, ali pa je ločena že od pubertete. Niti mi ni čisto jasno, zakaj bi moral vedeti, kako je znan bogataš s ferarijem za dlako frčal mimo traktorja....
»Ma ne!« je rekla, ko sem s prižgano cigareto miroval na balkonu kot legvan, »misliš, da ti ni treba vedeti?«
»Vedeti kaj!?« sem jo pogledal, ne da bi trenil z očesom.
»A kaaj?!« je jezno rekla med listanjem revije. »Ti še ni jasno, da moraš biti informiran, načitan, ha?«
»Veš, moj stari,« je zakrožila z očmi, na svetu se tooliko dogaja, »ti pa dimčkaš, žuliš pivce in strmiš v luft. Tak si, kot krokodil v akvariju. Mogla bi ti potrkati na šipo, da bi se premaknil. Da bi sploh vedela, če si še živ.«
»Daj,daj,« sem spet pihnil oblaček dima, »punca, poočasi se živi.«
»Ej, ej,« je siknila, medtem ko je obračala strani revije sem ter tja. »Spet te je vrglo v 'cajtlupe'.«
Potem so prišli trenutki tišine. Vedel sem, da zbira oblake, zato sem za sprostitev prisluhnil jamranju sosede, kako da mladi navijajo glasbo.
»Kakšno glasbo neki!« mi ni ušlo, »ritmično bentačenje« – je zrepal sosed, ki se je vselej znebil kakšne sočne.
»Glej, glej!«, je zatulila najdražja, mi pomolila pred nos članek, »tukaj piše o zdravju!«
»Ja??« sem izzivalno vprašal.
»Eh, s teboj se ne da pogovarjati,« je jezno siknila.
»Se s poštarjem lažje?« sem jo vprašal, medtem, ko sem vlačil na plano tretjo cigareto.
»Ha, seks je zdrav stari moj, če še ne veš in oprosti, midva ne živiva zdravo.«
»Kaj bi pa morala?« sem jo vprašal, medtem ko sem menjaje kadil in goltal tlačenko s kruhom.
»V ribah dragi moj, je dosti cinka. Pomaga proti prehladu.«
»Ja, sem slišal, zato pa elektrotehniki ne zbolimo, ker spajkamo.«
»Pa magnezij,« je nadaljevala, »a veš, da je v zrnju?«
»Jaa? Ptiče imam rad, samo tudi genetsko mi niso tako blizu, da bi začel jesti iz krmilnice,« sem ji odvrnil.
»In krom,« je rekla. »Krom pomaga pri ...«
»Psst, ne govori tako glasno«, sem jo prekinil, »drugače mi sosed požere še blatnik na Hondi!«
»Eh, s tabo ni nič,« je vzdihnila. »Moški ste večni otroci.«
»Veš, to je zdravo,« sem ji namignil.
»Glej, glej, kaj piše! Selen za imunost in srce!«
»Vem ja, odkar je na svetu manj selenskih usmernikov, smo postali bolj brezsrčni...«
»Vrag pa tvoj cinizem,« je prhnila pramen las, »sploh veš, kaj so antioksidanti?«
»Me ne zanima, če imaš železno voljo, nikdar ne zrjaviš. Pa čeprav si na zraku.«
»Česen, dragi moj!« je rekla.
»Vem, da je zdrav. Zaradi vonjav iz goflje se ti ljudje ne približajo. In prehlad se te ne prime.«
»Veš ljuba moja,« sem rekel, po izdatnem grižljaju tlačenke, »pri soli je treba paziti!«
»Dviguje tlak. Še tako močan Martin Krpan, je imel težave zaradi soli.«
»Ja, ja,« je prhnila, »ti se kar norčuj.« Nato mi je podarila strupen pogled in mirno rekla: »Konec koncev pa piše, da je najbolj zdrav – post!«
In je res. Odslej kupujeva drage revije, dosti bereva, za hrano pa nama ne ostane skoraj nič. Postiva se, in sva zdrava.
Vam rečem, ga ni, čez dobre revije.
Pa ja, beremo revije. Tiste za njega in njo, one za njega – pod njo, one za
njo – pod njim, one za kao – kaj delajo znani in slavni.
Saj ne vem več, ali se je tista manekenka spet poročila, ali pa je ločena že od pubertete. Niti mi ni čisto jasno, zakaj bi moral vedeti, kako je znan bogataš s ferarijem za dlako frčal mimo traktorja....
»Ma ne!« je rekla, ko sem s prižgano cigareto miroval na balkonu kot legvan, »misliš, da ti ni treba vedeti?«
»Vedeti kaj!?« sem jo pogledal, ne da bi trenil z očesom.
»A kaaj?!« je jezno rekla med listanjem revije. »Ti še ni jasno, da moraš biti informiran, načitan, ha?«
»Veš, moj stari,« je zakrožila z očmi, na svetu se tooliko dogaja, »ti pa dimčkaš, žuliš pivce in strmiš v luft. Tak si, kot krokodil v akvariju. Mogla bi ti potrkati na šipo, da bi se premaknil. Da bi sploh vedela, če si še živ.«
»Daj,daj,« sem spet pihnil oblaček dima, »punca, poočasi se živi.«
»Ej, ej,« je siknila, medtem ko je obračala strani revije sem ter tja. »Spet te je vrglo v 'cajtlupe'.«
Potem so prišli trenutki tišine. Vedel sem, da zbira oblake, zato sem za sprostitev prisluhnil jamranju sosede, kako da mladi navijajo glasbo.
»Kakšno glasbo neki!« mi ni ušlo, »ritmično bentačenje« – je zrepal sosed, ki se je vselej znebil kakšne sočne.
»Glej, glej!«, je zatulila najdražja, mi pomolila pred nos članek, »tukaj piše o zdravju!«
»Ja??« sem izzivalno vprašal.
»Eh, s teboj se ne da pogovarjati,« je jezno siknila.
»Se s poštarjem lažje?« sem jo vprašal, medtem, ko sem vlačil na plano tretjo cigareto.
»Ha, seks je zdrav stari moj, če še ne veš in oprosti, midva ne živiva zdravo.«
»Kaj bi pa morala?« sem jo vprašal, medtem ko sem menjaje kadil in goltal tlačenko s kruhom.
»V ribah dragi moj, je dosti cinka. Pomaga proti prehladu.«
»Ja, sem slišal, zato pa elektrotehniki ne zbolimo, ker spajkamo.«
»Pa magnezij,« je nadaljevala, »a veš, da je v zrnju?«
»Jaa? Ptiče imam rad, samo tudi genetsko mi niso tako blizu, da bi začel jesti iz krmilnice,« sem ji odvrnil.
»In krom,« je rekla. »Krom pomaga pri ...«
»Psst, ne govori tako glasno«, sem jo prekinil, »drugače mi sosed požere še blatnik na Hondi!«
»Eh, s tabo ni nič,« je vzdihnila. »Moški ste večni otroci.«
»Veš, to je zdravo,« sem ji namignil.
»Glej, glej, kaj piše! Selen za imunost in srce!«
»Vem ja, odkar je na svetu manj selenskih usmernikov, smo postali bolj brezsrčni...«
»Vrag pa tvoj cinizem,« je prhnila pramen las, »sploh veš, kaj so antioksidanti?«
»Me ne zanima, če imaš železno voljo, nikdar ne zrjaviš. Pa čeprav si na zraku.«
»Česen, dragi moj!« je rekla.
»Vem, da je zdrav. Zaradi vonjav iz goflje se ti ljudje ne približajo. In prehlad se te ne prime.«
»Veš ljuba moja,« sem rekel, po izdatnem grižljaju tlačenke, »pri soli je treba paziti!«
»Dviguje tlak. Še tako močan Martin Krpan, je imel težave zaradi soli.«
»Ja, ja,« je prhnila, »ti se kar norčuj.« Nato mi je podarila strupen pogled in mirno rekla: »Konec koncev pa piše, da je najbolj zdrav – post!«
In je res. Odslej kupujeva drage revije, dosti bereva, za hrano pa nama ne ostane skoraj nič. Postiva se, in sva zdrava.
